Medtem ko demokratične duhove še vedno buri izgon bolgarskih in romunskih Romov iz Francije, se v Nemčiji že od lani dogaja podobna usoda kosovskim Romom. Okoli 8.500 jih je tja konec devetdesetih let pobegnilo pred albansko-srbskimi spopadi, odkar je vojne konec, pa se morajo vrniti.

V nasprotju z njimi jih ima po podatkih nemškega notranjega ministrstva okrog 70.000 nemški potni list, Osrednji svet nemških Sintov in Romov pa omenja še enkrat višjo številko. Živijo pretežno na območju Berlina, Kölna in Kiela. Dejansko število je v resnici težko ugotoviti, saj se etnična pripadnost Nemcev po udaru nacionalsocialistov, ki so likvidirali pol milijona evropskih Sintov in Romov, ne registrira več.

Izgnanim Romom dveletna prepoved vrnitve
Pred letom 2009 so iz Nemčije prisilno izselili le kosovske begunce, ki so jih bremenila težja kazniva dejanja, in tiste, ki so ob vrnitvi veljali za manj ogrožene. Do konca avgusta letos je bilo po poročanju notranjega ministrstva na Kosovo izgnanih 408 beguncev, med njimi 108 Romov, medtem ko je bilo, denimo, iz Francije do konca avgusta izgnanih približno 8.300 bolgarskih in romunskih Romov.

Notranje ministrstvo opozarja na samoobvezo države, da na leto ne bo izgnala več kot 2.500 Kosovcev. Veliko manj dejanskih izselitev ministrstvo razlaga s tem, da nekateri v zadnjem trenutku odidejo prostovoljno ali pa se skrijejo. Tisti, ki se za odhod odločijo sami, dobijo povračilo za potne stroške in 750 evrov začetne pomoči na osebo, poroča notranje ministrstvo. Prisilno izgnani praviloma dve leti ne smejo vstopiti v Nemčijo, niti kot turisti.

Očitki Krščansko demokratske stranke
Očitki nemški vladi ne prihajajo le od človekoljubnih organizacij, kot je Amnesty International, temveč tudi od nekaterih nemških politikov. Član Krščansko demokratske stranke (CDU) in nekdanji visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino, Christian Schwarz-Schilling, je v pogovoru z Frankfurter Allgemeine Zeitung izganjanje Romov označil za kršitev človekovih pravic.

Po njegovih besedah vsak četrti otrok po vrnitvi preneha obiskovati šolo, ker ne obvlada ne albansko ne srbsko. "Če pravimo, da se lahko v Nemčijo priseli le tisti, ki se uči nemško in se integrira, bi moralo biti tudi nasprotno: kdor govori nemško in je integriran, bi mu moralo biti dovoljeno ostati," je povedal.

Razhajajoča se mnenja o varnosti na Kosovem
Predstavnik nemškega notranjega ministrstva poroča, da je nemška vlada lani izvedla oceno stanja varnosti Romov na Kosovu in prišla do ugotovitve, da jim zgolj zaradi etnične pripadnosti ne grozi več nobena neposredna nevarnost. Mnenja o tem pa se razhajajo; ameriška raziskovalna organizacija Freedom House namreč trdi, da naj bi se lani medetnične napetosti zaostrile, potem ko so v javnost prišla poročila o kraji organov in mučilnih taboriščih med državljansko vojno.

Nad Romi naj bi se izvajale številne kršitve človekovih pravic, sodstvo pa velja za podkupljeno. Ko je maja delegacija Osrednjega sveta nemških Sintov in Romov obiskala Kosovo, so ji prav tako poročali o številnih napadih. Iz strahu pred represijami poročil niso objavili, je povedal sodelavec Osrednjega sveta Herbert Heuss. Organizacije za človekove pravice zahtevajo, da se izgoni Romov na Kosovo ustavijo, dokler jim tam ne bo zagotovljena varnost.

Medetnično nasilje se nadaljuje
Nemčija pa ni edina država, iz katere izganjajo kosovske Rome. Amnesty International je konec septembra izdal poročilo, ki razlaga, kako Rome in člane drugih manjšin, vključno z otroki, na silo vračajo na Kosovo, pogosto v zgodnjih jutranjih urah in z ničimer, razen z oblačili, ki jih imajo na sebi. Tam jih zelo verjetno čakata diskriminacija in nasilje.

Sian Jones, strokovnjak za Kosovo pri Amnesty International, pravi, da države Evropske unije z vračanjem ljudi na območja, kjer jim grozijo preganjanje, težave z nastanitvijo, zdravstvom, izobraževanjem, zaposlitvijo itd., tvegajo kršitev mednarodnega prava.

"EU bi moral namesto tega Romom in drugim manjšinam na Kosovem še naprej zagotavljati mednarodno zaščito, dokler se ne bodo mogli tja varno vrniti," meni. Seveda mora za njihovo varnost poskrbeti tudi kosovska oblast, še dodaja. Medetnično nasilje se nadaljuje, saj Romi še vedno veljajo za zaveznike kosovskih Srbov.