Vlada premierja Fumia Kišide je oznanila več ukrepov, vključno s povečanjem podpore za otroka in omenjenim povečanjem deleža delavcev, ki izkoristijo očetovski dopust.

Številni so skeptični, da bo načrt vlade uspel. Makoto Ivahaši, član sindikata POSSE, ki se ukvarja z mladimi delavci, je dejal, da ima vlada sicer dobre namene, a da se številni japonski moški preprosto bojijo koristiti očetovski dopust zaradi morebitnega maščevanja delodajalca, poroča ameriški CNN.

V skladu z zakonom, sprejetim leta 2021, Japoncem pripadajo štirje tedni prilagodljivega očetovskega dopusta, v času katerega jim pripada do 80 odstotkov plače.

Vseeno pa se številni moški bojijo, da bo imel dopust negativne posledice za njihove možnosti napredovanja ali pa da bi jih premestili na delovno mesto z manj odgovornostmi, je dejal Ivahaši.

Diskriminacija delavk in delavcev, ki imajo porodniški in očetovski dopust, je na Japonskem sicer nezakonita, a Ivahaši je opozoril, da so posebej ranljivi ljudje, zaposleni za določen čas.

Dodal pa je, da majhna sprememba na področju tega dopusta ne bo občutno spremenila upadajoče stopnje rojstev.

Profesor ekonomije na tokijski Univerzi Meidži Hisakazu Kato je dejal, da velika podjetja bolje sprejemajo očetovski dopust, manjša pa so glede tega še zadržana, saj naj bi se bala, da jim bo primanjkovalo delavcev.

Premier je prejšnji teden priznal to zaskrbljenost in obljubil pomoč za majhna in srednje velika podjetja.

Skrb vzbujajoče malo rojstev

Leta 2022 se je število rojstev na Japonskem spustilo pod 800.000, prvič po letu 1899, odkar spremljajo te podatke.

Kišida je dejal, da bo prihodnjih od šest do sedem let "zadnja priložnost, da se obrne upadajoči trend rojstev".

Stuart Gietel-Basten, profesor javnih politik in družbenih ved na hongkonški univerzi za znanost in tehnologijo, pa je opozoril, da je nizka stopnja rojstev pogosto znak ukoreninjenih kulturnih dejavnikov, najverjetneje odpornih proti spremembam politik.

Potrebne bodo tudi spremembe prevladujočih kulturnih norm, je dodal.

Strokovnjaki opozarjajo tudi na prevladujoč občutek pesimizma med mladimi, ki imajo zaradi pritiska dela in gospodarske stagnacije malo zaupanja v prihodnost.