Mesto, katerega ime naj bi v hebrejščini pomenilo "Dediščina miru", je že od 10. stoletja pred Kristusom najsvetejše za Jude kot kraj dveh templjev, Salomonovega in Drugega templja, od katerih pa je danes ostal le še Zahodni zid.

Za kristjane je Jeruzalem pomemben ne samo zaradi dogodkov iz Stare zaveze, temveč predvsem zaradi Jezusa Kristusa. Ta je bil rojen v bližnjem Betlehemu in je po pričevanju evangelijev umrl na križu na jeruzalemskem griču Golgota (Lobanja), nato pa po verovanju kristjanov vstal iz groba in tako odrešil svet greha. Tudi tretja velika monoteistična religija, islam, ima Jeruzalem za svoje tretje sveto mesto, od koder je bil v nebo vzet prerok Mohamed.

Padal iz rok v roke
Mesto ima gotovo eno najburnejših zgodovin na svetu. Od 19. st. pr. n. št., kamor segajo prvi zapisi o njem, pa vse do pred kratkim je bil neštetokrat tarča zavojevalcev, ničkolikokrat podrt do temeljev in nato ponovno sezidan.

Eno najhujših ur je preživljal leta 70, ko so ga Rimljani zaradi upora Judov popolnoma uničili, ozemlje, na katerem je ležal, pa preorali. Zadnji odkrit vojni spopad za mesto (njegov stari - vzhodni del, ostalo mesto je bilo tudi predtem že del izraelske države), je potekal leta 1967, ko so ga Izraelci med šestdnevno vojno iztrgali iz rok Jordanije.

Tudi danes Palestinci zahtevajo stari del mesta zase, saj naj bi postal središče njihove države. Zaradi izrednega pomena, ki ga ima mesto za Jude, pa je takšen razplet dogodkov malo verjeten.

Ozke ulice delijo na "naše" in "vaše"
Mestni vrvež in razdelitev sosesk v starem Jeruzalemu (Old City), v katerem živi več kot 400.000 ljudi, tudi danes določa verska pripadnost njegovih prebivalcev (približno polovica Judov in polovica Arabcev, kristjani so v največji meri zgolj duhovniki različnih denominacij). V mestu se stiska tudi več kot 1.200 sinagog, 158 cerkva in 73 mošej. Težko je verjeti, da med posameznimi četrtmi nevidno, a zelo ostro ločnico določajo zgolj ozke, vsega kakšen dober meter široke ulice.

Muslimani imajo tempeljski grič ...
Pa vendar so na enem samem kvadratnem kilometru za vsa tri verstva najpomembnejši kraji. V petek je tako svečano v muslimanski četrti in na Tempeljskem griču, kjer domujeta mošeja Dome of the Rock in mošeja Al Aksa. Obredi potekajo pod strogim nadzorom izraelskih varnostnih sil, nemuslimani lahko na grič pridejo le prek posebne rampe, tiste, okoli katere so se pred tedni vneli hudi spopadi zaradi izraelske namere, da se jo kljub besu muslimanov loti obnavljati.

... Judje Zahodni zid ...
Manj kot streljaj od obeh mošej, tik ob že omenjeni rampi se nahaja Zahodni zid, ostanek Drugega templja, kjer je ob zbiranju in molitvah Judov slovesno vsak večer, praznično pa prav vsako soboto.

... kristjani pa Vio Doloroso
In nenazadnje je tu še Cerkev Jezusovega groba, kamor pripelje Via Dolorosa, pot, po kateri naj bi Kristus po smrtni obsodbi iz palače Poncija Pilata do mesta smrti nosil križ. Znotraj ogromne cerkve na nekoliko dvignjenem mestu je kraj Jezusove smrti, griček Golgota, kar potrjujejo tudi ugotovitve arheologov. Griček je bil v takratnih časih sicer zunaj vrat ožjega mestnega obzidja. Nekaj deset metrov od Golgote je votlina Jezusovega groba, kamor naj bi (domnevno, za kraj groba se poteguje še nekaj lokacij v okolici), k dvodnevnemu počitku položili truplo začetnika krščanstva.

Andrej Leban