Foto: Reuters

Po navedbah policijskega ministra Bhekija Celeja bodo vojaki v skupni operaciji s policijo izvajali zasege strelnega orožja in mamil.

Prejšnji konec tedna je bilo v 24 urah ubitih najmanj 13 ljudi. Težave s tolpami se v Cape Townu vlečejo že nekaj desetletij, v zadnjem času pa so se še okrepile zaradi boja za ozemlje med rivalskimi tolpami.

Policija je zaradi nasilja močno okrepila svojo prisotnost v Bonteheuwelu, Delftu, Hanover Parku in Philippiju. Po Celejevih besedah je vpoklic vojske del "izrednih" ukrepov, potrebnih za zagotovitev javne varnosti.

"Šli bomo od vrat do vrat, zasegli bomo vsak kos nezakonitega strelnega orožja, prijeli bomo vse kriminalce, ki so na naših seznamih, prijeli bomo tudi vse kriminalce, ki so zunaj po plačilu varščine," je povedal Cele.

Namen operacije je "utrditev avtoritete države", je še povedal minister, ki je ob tem branil odločitev za odpravo vojske v Cape Town, češ da so vojsko, ki jo bo "vodila policija", uporabili tudi za varovanje med majskimi volitvami.

Vojsko bodo v Cape Town napotili za tri mesece, ji pa lahko mandat pozneje tudi podaljšajo. Vojska je bila nazadnje vpoklicana za spopadanje s tolpami v Cape Townu leta 2017.

Prepad med revnimi in bogatimi še večji

Kot še navaja BBC, so težave s tolpami, ki jih ima Cape Town, simptom neenakopravne družbe, kjer se razkorak med bogatimi in revnimi vztrajno povečuje, za soseske, kjer živi na tisoče nezaposlenih in revnih, pa se zdi, da so jih oblasti povsem pozabile.

Za številne nezaposlene mlade tolpe predstavljajo alternativo, najsibo še tako mračna, in – še pomembnejše – dostop do denarja.

V teh skupnostih imajo prebivalci mešane občutke do vojaške prisotnosti – pripadniki skupnosti, ki se počutijo nemočne, potezo pozdravljajo, spet drugi pa izražajo pomisleke glede militantnega odgovora na nekaj, kar je dejansko ekonomska težava.

In čeprav bo prisotnost vojske in policije morda začasno zajezila napade, pa ne bo naslovila družbenih razlogov, ki podžigajo prisotnost tolp v teh predelih.