Tajci pomagajo ladji, ki je en teden čakala 17 kilometrov južno od obale tajskega otoka Koh Lipe. Beguncem so dali hrano, vodo in zdravila, s čimer so 'izpolnili svojo humanitarno dolžnost'. Foto: Reuters
Tajci pomagajo ladji, ki je en teden čakala 17 kilometrov južno od obale tajskega otoka Koh Lipe. Beguncem so dali hrano, vodo in zdravila, s čimer so 'izpolnili svojo humanitarno dolžnost'. Foto: Reuters
Manjšina Rohingja
Pripadniki etnične manjšine Rohngja v Mjanmaru niso priznani kot državljani te države in jim grozi sodni pregon. Foto: Reuters

"Indonezijski ribiči so sredi morja našli 794 ljudi in jih v zgodnjih urah pripeljali v pokrajino Aceh na otoku Sumatra. Begunci zdaj čakajo v nekem skladišču, da se odločimo, kaj z njimi," so sporočili iz Džakarte. Prenatrpan čoln so malezijske oblasti zavrnile in ga usmerile proti Indoneziji. Začel se je potapljati, a so ga rešili ribiči, ki so bili v bližini.

Begunci večinoma iz Mjanmara in Bangladeša
A to je le ena izmed zgodb, ki se v zadnjih dneh odvijajo v Malaški ožini in ob obalah Malezije in Indonezije, potem ko sta Malezija in Tajska napovedali, da plovilom z obupanimi priseljenci ne bosta dovolili več pristajati v svojih vodah, potem ko je ta teden na njune obale prispelo skoraj 2.000 priseljencev s čolnov, ki so jih rešili ali so do kopnega priplavali sami. Enako število ljudi je v zadnjem tednu prispelo tudi na obalo Aceha, kjer so jih oskrbeli z zdravili, hrano in vodo, saj so mnogi med njimi popolnoma izčrpani in bolni.

Med begunci so večinoma prebivalci Bangladeša in pripadniki muslimanske etnične manjšine Rohingja, ki so v večinsko budističnem Mjanmaru žrtve preganjanja in zatiranja. Države jugovzhodne Azije že leta po tihem ignorirajo kalvarijo 1,3 milijona pripadnikov te skupnosti, od katerih jih je v zadnjih treh letih več kot 120.000 z ladjami poskušalo pobegniti v druge države.

"Opravili smo svojo humanitarno dolžnost"
Še vedno pa ni znano, kaj se bo zgodilo z drugim čolnom, na katerem je še 300 pripadnikov manjšine Rohingja, ki že več kot en teden miruje ob južni obali Tajske, nedavno pa ga je tajska mornarica izgnala iz svojih voda. Tajski vojaki so ponoči prišli na čoln, popravili motor, jim dali hrano, nato pa čoln preusmerili drugam. "Zdaj so zunaj tajskega ozemlja. Poskusili bodo priti v Indonezijo, saj jih Malezija verjetno ne bo sprejela," je dejal eden izmed tajskih krajevnih predstavnikov, ki je dodal: "Opravili smo svojo humanitarno dolžnost. Niso želeli na Tajsko, želijo v tretjo državo, zato smo jim le dali hrano, zdravila, gorivo in vodo."

Močno prenapolnjen čoln so tihotapci že pred dnevi zapustili, takrat pa so namerno uničili tudi motor plovila. Na čoln je prišel tudi eden izmed BBC-jevih novinarjev, ki je dejal, da je med begunci tudi veliko žensk in otrok. Migranti so mu dejali, da so bili brez hrane in vode deset dni in da je deset ljudi tudi umrlo, zato so njihova trupla vrgli v vodo.

Brez strategije in idej, kako rešiti krizo
Agencija Združenih narodov za begunce in organizacije za človekove pravice so nad politiko Tajske in Malezije zgrožene in ju pozivajo, naj raje oblikujeta usklajeno strategijo glede migrantov. Ob tem poudarjajo, da je na morju v katastrofalnih razmerah še na tisoče ljudi - natančnega števila ne ve nihče, pri ZN-u pa predvidevajo, da jih je kar 8.000 -, potem ko je tajska policija razbila mreže tihotapcev ljudi. Svarijo tudi, da bi z zavračanjem čolnov z migranti lahko zapečatili usodo revnih potnikov, ki jim po dolgem času na morju že tako grozijo lakota in bolezni.

Tajska je zaradi vse bolj perečega problema prebežnikov za 29. maj sklicala izredno zasedanje voditeljev regije na to temo.