Članice združenja mater iz Srebrenice so z zadovoljstvom sprejele aretacijo Karadžića pred letom dni. Zdaj čakajo na pravično razsodbo. Foto: EPA
Članice združenja mater iz Srebrenice so z zadovoljstvom sprejele aretacijo Karadžića pred letom dni. Zdaj čakajo na pravično razsodbo. Foto: EPA
Srebrenica
Vsako leto pokopljejo na novo odkrite žrtve pokola v Srebrenici. Foto: EPA

Nekdanji politični vodja bosanskih Srbov je na predhodni obravnavi pred začetkom sojenja, ki naj bi se začelo enkrat do konca leta, izrazil prepričanje, da je neresnično vse, kar je bilo do zdaj predstavljeno glede pokola v Srebrenici.

Po njegovih besedah so nekateri, katerih imena lahko najdemo na grobovih, še živi, medtem ko so nekateri padli v bojih in niso bili žrtve pokola. Za zahtevo za predložitev analiz DNK-ja se je Karadžić odločil, da bi lahko njegovi strokovni svetovalci preučili metodologijo analiz, ki so jih pripravili strokovnjaki.

V času Karadžićevega vodenja bosanskih Srbov so njegove sile pod vodstvom generala Ratka Mladića in Radislava Krstića julija leta 1995 zavzele bošnjaško enklavo Srebrenica in nato izvedle pokol več tisoč muslimanskih mož in fantov.

Pred nekaj dnevi so v spominskem parku Potočari pri Srebrenici pokopali še 534 identificiranih žrtev pokola, s čimer se je število pokopanih povpzelo na 3.749. Številne žrtve tako še čakajo, da jih odkrijejo v množičnih grobiščih in jih dostojno pokopljejo. Toda za nekatere, predvsem na srbski strani, je prav število pokopanih dokaz, da je bilo ubitih manj kot 8.000 ljudi.

Poleg odgovornosti za pokol v Srebrenici Karadžića obtožnica bremeni tudi odgovornosti za skoraj štiriletno obleganje Sarajeva, med katerim je umrlo več kot 10.000 ljudi.

Zahteva po pospešitvi sojenja
Medtem pa je predsedujoči senatu sodišča Ian Bonomy ukazal haaškim tožilcem, da pospešijo predstavitev dokazov in zmanjšajo število prič na sojenju proti Karadžiću, da bi lahko tako hitreje končali sodni proces.

Tožilstvu je predlagal razmislek o tem, če katere izmed okoli 500 predvidenih prič tožilstva mogoče niso nujno potrebne za dokazni postopek. Poleg tega jim je še ukazal, naj razmislijo tudi o tem, katere podtočke enajstih točk obtožnice niso nujne. Sodišče bo to storilo samo, če tožilstvo tega ne stori.

Po prvotnem scenariju bi moralo haaško sodišče sojenja končati do leta 2008, prizivne postopke pa skleniti do leta 2010. Zadnje ocene kažejo, da bi lahko sojenje Karadžiću trajalo do leta 2012, nekateri prizivni postopki pa do leta 2013.