Premier je za letošnje leto napovedal cilj 6,5-odstotne gospodarske rasti. To je še manj kot lani, ko si je vlada zadala cilj od 6,5- do sedemodstotne gospodarske rasti, dosegla pa 6,7 odstotka, kar je najpočasnejša rast drugega največjega gospodarstva na svetu v zadnjih 26 letih. Kitajski BDP je lani znašal 11 tisoč milijard dolarjev.

Vrhovni voditelji kongresa dopuščajo nekoliko počasnejšo gospodarsko rast, ki naj bi Kitajski dala več možnosti za izvedbo nekaterih nujnih reform v boju proti hitro naraščajočemu dolgu.

Močan industrijski sektor
Kitajska že vrsto let poskuša zmanjšati svojo odvisnost od industrijske proizvodnje in razširiti storitveni sektor ter na inovacijah temelječo industrijo.

Li Kečjang je v govoru dejal, da poskuša Kitajska najti svoje mesto v vse bolj nestabilnem mednarodnem okolju. "Rast svetovnega gospodarstva ostaja počasna, naraščata tako trend deglobalizacije in protekcionizma," je opozoril.

Kitajska želi letos ustvariti 11 milijonov novih delovnih mest, kar je milijon več kot lani, vlada si želi ohraniti brezposelnost v urbanih središčih pri 4,5 odstotka. Premier je napovedal proračunski primanjkljaj enak lanskemu - tri odstotke BDP-ja.

Zategovanje pasu
Premier predlaga zmanjšanje izdatkov osrednje vlade za pet odstotkov, zavzel se je tudi za zategovanje pasu na vseh ravneh oblasti. Napovedal je dodatno krčenje industrije jekla in premoga ter zaprtje "zombijevskih podjetij", ki proizvajajo več od potreb trga.

Kitajska v nasprotju s prejšnjimi leti tokrat ni razkrila natančnih številk glede svojega obrambnega proračuna. Tiskovni predstavnik kongresa je v soboto sicer sporočil, da se bo obrambni proračun povečal za sedem odstotkov, kar je manj od pričakovanj, in odraža počasnejšo gospodarsko rast.

V kongresu, ki zgolj potrjuje odločitve vladajoče komunistične partije, je izrazil svojo podporo partijskemu voditelju Ši Džinpingu, pod vodstvom katerega ima "kitajsko ljudstvo pogum in iznajdljivost, da premaga vse težave", ter opisal kitajsko gospodarstvo kot metulja, ki se želi izviti iz bube.

Gospodarske težave
Upočasnjena rast ovira prizadevanja vlade za spremembo gospodarskega modela, ki zdaj temelji na naložbah in izvozu, Peking pa si želi, da bi ga poganjala potrošnja. Tveganje za rast predstavljajo tudi padec vrednosti kitajske valute, odliv kapitala v tujino, hitro rastoče cene nepremičnin in slaba posojila.

Novi vodja državnega bančnega regulatorja Gvo Šučing je opozoril, da drugo največje gospodarstvo na svetu ogrožajo zadolžena državna podjetja, prenapihnjen nepremičninski trg in množično neregulirano posojanje denarja. Obljubil je, da bodo temu kaosu naredili konec.

Jeseni kongres komunistične partije
Zasedanje kongresa poteka v senci priprav na jesenski kongres kitajske komunistične partije, ki se zgodi vsakih pet let. Pričakovati je, da bo prvi mož partije in predsednik države Ši Džinping pred tem dogodkom še utrdil svojo oblast. Ši je vodenje prevzel leta 2012 in velja za najbolj ambicioznega in najmočnejšega kitajskega voditelja po Deng Šjaopingu. Nekateri akademiki, kot je profesor kitajskih študij na nottinghamski univerzi Steve Tsang, prevprašujejo možnost, da bi Ši Džinping utegnil dobiti tretji mandat, poroča Guardian.

Plenarno zasedanje, ki se ga udeležujejo delegati iz vseh koncev prostrane države, med njimi so tudi predstavniki narodnih manjšin v pisanih nošah, bo po pričakovanjih trajalo deset dni. V Pekingu in tudi drugod po državi v teh dneh veljajo strožji varnostni ukrepi kot običajno, oblasti pa so pred zasedanjem zaradi smoga začasno zaprle številne tovarne in druge onesnaževalce na severu države.

Hkrati s kongresom bo zasedala ljudska politična posvetovalna konferenca, ki je neke vrste zgornji dom parlamenta. Kongres in konferenca imata skupaj 5.100 delegatov, med katerimi je kar 100 dolarskih milijarderjev. 209 najpremožnejših ima po podatkih revije Hurun Report v lasti 507 milijard dolarjev.