Posledice obstreljevanja v Višgorodu blizu Kijeva. Foto: EPA
Posledice obstreljevanja v Višgorodu blizu Kijeva. Foto: EPA

Za resolucijo je bilo 494 poslancev, medtem ko je 58 poslancev glasovalo proti, 44 pa je bilo vzdržanih.

"Načrtni napadi in grozodejstva, ki jih Rusija izvaja nad civilnim prebivalstvom Ukrajine, uničevanje civilne infrastrukture in druge hude kršitve človekovih pravic ter mednarodnega humanitarnega prava pomenijo teroristična dejanja," med drugim piše v resoluciji, ki sicer ni pravno zavezujoča.

S tem je Evropski parlament sledil pozivom ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in tudi formalno, četudi predvsem na simbolični ravni, najostreje obsodil dejanja Rusije. Zelenski sam Rusijo pogosto označuje za teroristično državo in k temu poziva tudi zaveznice Ukrajine, predvsem Evropsko unijo in ZDA.

Zelenski se je že odzval na potezo Evropskega parlamenta. "Rusijo je treba osamiti na vseh ravneh in od nje zahtevati odgovornost, da se konča njena dolgotrajna politika terorizma v Ukrajini in po vsem svetu," je sporočil.

"Rusija ni le država, ki sponzorira terorizem, ampak tudi država, ki uporablja sredstva terorizma. S tem, ko Evropski parlament priznava to dejstvo, pošilja jasno politično sporočilo. Evropejci ne želijo ostati pasivni, medtem ko njihova velika soseda krši vse humanitarne in mednarodne norme," je dejal litovski poslanec Andrius Kubilius (EPP), eden od pobudnikov resolucije.

V evropski zakonodaji za zdaj ni kategorije ali seznama držav, ki podpirajo terorizem. EU ima seznam terorističnih organizacij, na katerega se lahko uvrstijo skupine, subjekti in posamezniki, ne pa tudi države. ZDA imajo tak seznam tudi za države, a na njem so trenutno le Kuba, Iran, Sirija in Severna Koreja, medtem ko Rusije nanj za zdaj niso uvrstile.

Resolucija Evropskega parlamenta poziva države članice EU-ja, naj tudi same razmislijo o sprejetju takšne oznake za Rusijo, in predlaga vzpostavitev mednarodnega sistema, ki bi omogočil kazenski pregon ruskih vojnih zločinov, kar je eden od ciljev resolucije.

Parlament v njej tudi poziva k nadaljnjim omejitvam diplomatskih odnosov z Rusijo in k omejevanju stikov z ruskimi uradniki na vseh ravneh, kar se večinoma že dogaja. Prav tako resolucija poziva k zaprtju in prepovedi delovanja ruskih institucij, ki so blizu državi, ter organizacij in združenj pod okriljem ruskih diplomatskih predstavništev.

Kijevske oblasti pred zimo kopičijo zaloge goriva, hrane in vode. Foto: AP
Kijevske oblasti pred zimo kopičijo zaloge goriva, hrane in vode. Foto: AP

Novi napadi na Kijev

Medtem je bil Kijev danes znova tarča ruskih raketnih napadov, v katerih so bili ubiti najmanj trije ljudje, vsaj šest pa je ranjenih, je sporočila mestna uprava. Prav tako je bila poškodovana tamkajšnja energetska infrastruktura, zaradi česar se je v mestu zgodil izpad elektrike.

"Sovražnik izvaja raketne napade na kritično infrastrukturo v mestu Kijev. Ostanite v zakloniščih, dokler se zračni alarm ne konča," je prek družbenih omrežij sprva sporočila mestna uprava, kijevski župan Vitalij Kličko pa je potrdil, da je bila v napadih znova poškodovana energetska infrastruktura v mestu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Še nekaj eksplozij v različnih predelih glavnega mesta," je na Telegramu zapisal Kličko in dodal, da so reševalne službe že na prizoriščih eksplozij.

O izpadih elektrike so poročali tudi iz Moldavije. "Zaradi ruskega bombardiranja ukrajinskega energetskega sistema imamo v zadnji uri obsežne izpade električne energije po vsej državi. Podjetje Moldelectrica si prizadeva znova vzpostaviti oskrbo z električno energijo," je sporočil podpredsednik moldavske vlade Andrei Spinu.

Moldavija se spoprijema z gospodarsko in humanitarno krizo, saj se ji je od ruske invazije v Ukrajini dobava ruske energije prepolovila. Dodaten izziv državi predstavlja veliko število ukrajinskih beguncev. V Parizu je zato v ponedeljek potekala donatorska konferenca za Moldavijo.

Ukrajina je pred invazijo pokrivala 30 odstotkov potreb Moldavije po elektriki, preostalih 70 odstotkov pa so pridobivali iz termoelektrarne v Pridnestrju, majhni separatistični regiji, ki je pozneje prekinila dobavo elektrike v preostale dele države. Moldaviji je na pomoč hitro priskočila Romunija, ki ji trenutno dobavlja od 80 do 90 odstotkov potrebne elektrike.

"Rusija je Moldavijo pustila v temi," se je na ruske napade odzvala moldavska predsednica Maia Sandu. "Ne moremo zaupati režimu, ki nas pušča v temi in mrazu, ki namerno ubija ljudi," je na Facebooku sporočila predsednica in obljubila, da bodo obnovili oskrbo z energijo.

Moldavski zunanji minister Nicu Popescu pa je dejal, da je izpad elektrike prizadel glavno mesto Kišinjov in celo zgradbo zunanjega ministrstva. Kot je sporočil na Twitterju, je naročil, da pokličejo na zagovor ruskega veleposlanika v tej državi.

O eksplozijah, med katerimi so bile nekatere posledica ukrajinske zračne obrambe, so poročali tudi z območij Odese, Mikolajiva, Poltave in Dnepropetrovska. Podatkov o morebitnih žrtvah za zdaj ni, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Pozneje je ukrajinski operater jedrskih elektrarn Energoatom sporočil, da so bile po ruskih napadih iz električnega omrežja izključene vse tri jedrske elektrarne v državi, ki so še pod nadzorom Kijeva. To so jedrska elektrarna v regiji Rivne, južna ukrajinska jedrska elektrarna, znana tudi pod imenom jedrska elektrarna Južnoukrajinsk, in jedrska elektrarna v regiji Hmelnicki. Posledično so se samodejno izklopili vsi njihovi reaktorji.

80 odstotkov gospodinjstev brez elektrike in vode

V Kijevu brez vode in elektrike danes ostalo 80 odstotkov gospodinjstev. Župan Kličko je sporočil, da pristojne službe skušajo čim prej znova vzpostaviti oskrbo z vodo in elektriko.

Zaradi pomanjkanja elektrike v mestu s tremi milijoni prebivalcev trenutno ne vozijo avtobusi na električni pogon, medtem ko vlaki in podzemna železnica še vozijo na deset minut.

Predstavniki ukrajinske vlade napovedujejo, da bodo oskrbo z vodo in elektriko znova vzpostavili v četrtek zjutraj.

O izpadu so poročali tudi iz Lvova na zahodu države. "Celotno mesto je brez elektrike. Čakamo na dodatne informacije energetskih strokovnjakov," je prek družbenih omrežij sporočil župan Andrij Sadovij in prebivalce mesta opozoril, da se lahko zgodijo tudi prekinitve v oskrbi z vodo.

Ukrajinska vojska je na družbenih omrežjih pozneje sporočila, da je Rusija v današnjem obstreljevanju energetskih objektov izstrelila "približno 70 manevrirnih raket" na tarče po vsej Ukrajini, kar je povzročilo motnje v oskrbi z elektriko in vodo. Ukrajinska zračna obramba naj bi jih sestrelila 51.

Huda zima pred Kijevčani

Zaradi ruskega obstreljevanja energetske infrastrukture čaka tri milijone prebivalcev Kijeva najhujša zima po drugi svetovni vojni, je opozoril župan Kličko.

Kličko je v pogovoru za nemški tabloid Bild dejal, da se mora ukrajinska prestolnica pripraviti na "najslabši mogoč scenarij" obsežnih izpadov električne energije ob zelo nizkih temperaturah.

Po njegovih besedah želi ruski predsednik Vladimir Putin prebivalce Ukrajine ustrahovati, jih prisiliti, da zmrznejo in ostanejo v temi, ter s tem pritisniti na Zelenskega.

"Vendar se to ne bo zgodilo. Mislim, da bodo ljudje postali samo še bolj jezni in odločni. Ne bomo umrli ali pobegnili," je dodal Kličko in Nemčijo pozval, naj poleg orožja v Ukrajino nujno pošlje tudi generatorje, zaščitna oblačila in drugo humanitarno blago.

Kličko je že na začetku novembra dejal, da mestne oblasti delajo vse, kar je v njihovi moči, da bi meščanom omogočile dobavo elektrike in vode, a se vseeno pripravljajo tudi na druge scenarije.

Meščane je opozoril, naj se pripravijo, da bodo morali zapustiti mesto, če se bo zgodil popolni električni mrk zaradi ruskih napadov na energetsko infrastrukturo.

Prebivalcem glavnega mesta je svetoval, da se vnaprej dogovorijo za bivanje pri sorodnikih ali prijateljih, ki živijo v predmestjih in imajo še vedno vodo ter elektriko, če bi se zgodil najhujši scenarij.

Ukrajince čaka težka zima

"Zatočišča nepremagljivosti" za prebivalce

Predsednik Zelenski je sporočil, da se bodo lahko prebivalci med zimo zatekli v ogrevana zatočišča z vodo, ob tem pa jih pozval k varčevanju z energijo zaradi nenehnih ruskih napadov na energetsko infrastrukturo.

Po vsej Ukrajini bodo vzpostavljeni posebni "centri nepremagljivosti", ki bodo brezplačno in 24 ur na dan zagotavljali elektriko, toploto, vodo, medmrežje, povezave za mobilne telefone in lekarniške storitve, je v torek v svojem običajnem večernem nagovoru povedal Zelenski.

Zaradi intenzivnih ruskih zračnih napadov na elektrarne, transformatorje in daljnovode je ogrožena oskrba z električno energijo za najmanj deset milijonov Ukrajincev. Kot je sporočil ukrajinski nacionalni operater električnega omrežja, je škoda na infrastrukturi ogromna.

Ponekod v Ukrajini je že zapadel prvi sneg. Foto: Reuters
Ponekod v Ukrajini je že zapadel prvi sneg. Foto: Reuters

Ruski napadi na ukrajinske energetske objekte sledijo vrsti neuspehov na bojišču, med katerimi je tudi umik njenih sil iz južnega mesta Herson na vzhodni breg reke Dneper, ki deli državo.

"Če se bodo množični ruski napadi ponovili in bo jasno, da električne energije ne bo mogoče zagotoviti več ur, bodo začeli delovati 'centri nepremagljivosti' z vsemi ključnimi službami," je dejal Zelenski.

Po besedah ukrajinskega premierja Denisa Šmigalja dnevno uvozijo približno 8500 električnih generatorjev.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je v torek posvarila, da bo prihajajočo zimo v Ukrajini ogroženih več milijonov življenj. "Šlo bo za golo preživetje," je dejal regionalni direktor WHO-ja za Evropo Hans Kluge in pojasnil, da je uničene ali poškodovane več kot polovica vse energetske infrastrukture v Ukrajini.

Po besedah Klugeja več sto bolnišnic in zdravstvenih domov po državi ne more več delovati, saj zaradi ruskih napadov nimajo vode, elektrike ali drugih energentov za normalno delovanje. Poleg tega porodnišnice potrebujejo inkubatorje, krvne banke hladilnice, intenzivne postelje pa ventilatorje, a vse te naprave so brez električne energije neuporabne. Zaradi tako brezupnih razmer bi lahko v iskanju varnosti in toplote od doma odšli še trije milijoni ljudi.

Posledice napada na bolnišnico v Vilnjansku. Foto: Reuters
Posledice napada na bolnišnico v Vilnjansku. Foto: Reuters

V napadu ubit novorojenček

V ruskem napadu na porodnišnico v mestu Vilnjansk v južni ukrajinski pokrajini Zaporožje je bil ponoči ubit novorojenček, so sporočile ukrajinske reševalne službe. Po prvih informacijah pod ruševinami porodnišnice ni ujet nihče drug.

V raketnem napadu je bila uničena dvonadstropna stavba porodniškega oddelka lokalne bolnišnice v Vilnjansku, v katerem so bili takrat porodnica z novorojenčkom in zdravnik.

"Zaradi napada je umrl otrok, rojen leta 2022, ženska in zdravnik sta bila rešena iz ruševin," so povedali reševalci in dodali, da po prvih informacijah pod ruševinami ni ujet nihče drug.

Ukrajinski predsednik je v odzivu na napad Rusijo obtožil umora in izvajanja terorja. "Sovražnik se je spet odločil, da bo s terorjem in umorom poskušal doseči to, česar ni mogel doseči v devetih mesecih in ne bo mogel doseči," je zapisal na družbenih omrežjih.

"Namesto tega bo odgovarjal za vse zlo, ki ga je prizadel naši državi," je dodal Zelenski.

Rusija je vojaško agresijo na sosednjo Ukrajino sprožila 24. februarja letos. Foto: EPA
Rusija je vojaško agresijo na sosednjo Ukrajino sprožila 24. februarja letos. Foto: EPA

Ruske sile naj bi prestregle več letalnikov

Proruske oblasti na Krimu so v torek sporočile, da je bil polotok tarča napadov z brezpilotnimi letalniki in da so tamkajšnje ruske sile v stanju pripravljenosti.

Po besedah guvernerja oblasti Sevastopol Mihaila Razvožajeva je ruska zračna obramba dva letalnika sestrelila že v torek, pozneje pa naj bi ruska črnomorska flota nad morjem v bližini pristaniškega mesta Sevastopol prestregla še tri letalnike.

Čeprav napadi večje škode niso povzročili, pa naj bi ruske sile sprejele previdnostni ukrep in nekatere ladje črnomorske flote premestile v pristanišče Novorosijsk na celinski Rusiji.

Sevastopol kot oporišče ruske črnomorske flote sicer velja za strateško zelo pomembno za Moskvo. Ukrajina je mesto že večkrat napadla z bojnimi brezpilotnimi letalniki, enkrat pa tudi z daljinsko vodenimi čolni brez posadke.

Zasedanje Varnostnega sveta zaradi ruskih napadov

Zaradi intenzivnih ruskih napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo se bo danes na zahtevo Ukrajine na izrednem zasedanju v New Yorku sešel Varnostni svet ZN-a. Prek videopovezave bo na zasedanju nastopil tudi ukrajinski predsednik Zelenski.

Ukrajinski voditelj je na Twitterju sporočil, da je veleposlaniku svoje države pri ZN-u Sergiju Kislici naročil, naj zaprosi za zasedanje Varnostnega sveta.

"Umori civilistov, uničevanje civilne infrastrukture so teroristična dejanja. Ukrajina še naprej zahteva odločen odziv mednarodne skupnosti na te zločine," je sporočil Zelenski.

Kislica je v pismu predsedujočemu Varnostnemu svetu v novembru, veleposlaniku Gane, zapisal, da je Rusija z napadi v sredo izvedla novo teroristično dejanje proti civilnemu prebivalstvu Ukrajine.

Varnostni svet zaradi ruskega in kitajskega veta ne bo sprejel nobenega sklepa, zasedanje pa bo služilo kot nova priložnost držav članic, da kritizirajo ravnanje Rusije in zahtevajo umik iz Ukrajine in konec vojne.

Kijev je bil spet tarča ruskih raketnih napadov