Gre za prvo izmenjavo ujetnikov med državama po septembrski ofenzivi, ko je Azerbajdžan z vojaškim posredovanjem ponovno prevzel oblast v regiji Gorski Karabah.

"Azerbajdžan je izpustil 32 armenskih vojakov, Armenija pa dva azerbajdžanska vojaka," so pojasnile oblasti v Bakuju in dodale, da so armenske vojake izpustili, potem ko je Mednarodni odbor Rdečega križa pregledal njihovo zdravstveno stanje.

Izmenjavo ujetnikov je potrdil tudi armenski premier Nikol Pašinjan, ki je na Facebooku objavil seznam 32 izpuščenih armenskih vojakov. “32 pripadnikov armenskih oboroženih sil, zajetih v letih 2020–2023, in en vojaški uslužbenec, zajet septembra v Gorskem Karabahu, je prečkalo azerbajdžansko-armensko mejo in so zdaj na ozemlju Armenije," je zapisal Pašinjan.

Izmenjava se je zgodila po nedavni skupni izjavi Bakuja in Erevana, v kateri sta se državi zavezali, da bosta normalizirali odnose in sklenili mirovni sporazum na podlagi načel suverenosti in ozemeljske celovitosti, poroča Al Jazeera.

Takrat sta državi tudi napovedali izmenjavo vojnih ujetnikov. Kot je novembra sporočil Erevan, naj bi Baku zadrževal 55 armenskih vojnih ujetnikov. To vključuje šest civilistov, 41 vojakov in osem separatističnih voditeljev regije Gorski Karabah.

Skoraj vsi zbežali iz Gorskega Karabaha

Nazadnje je konflikt med Armenijo in Azerbajdžanom izbruhnil septembra letos, ko je azerbajdžanska vojska z vojaškim posredovanjem ponovno prevzela oblast v regiji Gorski Karabah.

Ta je sicer mednarodno priznana kot del Azerbajdžana, vendar so v njej živeli večinoma Armenci. Po ofenzivi Azerbajdžana pa je skoraj celotno armensko prebivalstvo Gorskega Karabaha – okoli 100.000 ljudi – zbežalo v Armenijo, kar je sprožilo begunsko krizo.

Izmenjavo zapornikov so že pozdravile EU in ZDA, ki se že leta trudijo prepričati državi k podpisu mirovnega sporazuma. Zahod je posredništvo okrepil po tem, ko je zaradi ruske invazije v Ukrajini v tej regiji upadel ruski vpliv, piše Al Jazeera. Tako Armenija kot Azerbajdžan sta bila del nekdanje Sovjetske zveze.