Rusija se je v preteklih letih pogosto pritoževala glede načina, ki bi vojaškim silam ZDA in Nata omogočil delovanje v nekdanjih komunističnih državah Vzhodne Evrope. Na ostro nasprotovanje Kremlja je tako naletel načrt prejšnje ameriške administracije o gradnji protiraketnega ščita na Poljskem in Češkem. Velik odpor in negodovanje Kremlja je uperjeno tudi proti ideji širitve zveze Nato na Ukrajino in Gruzijo.

Na sedmih straneh predloga Evropske varnostne pogodbe, kot se bo pogodba imenovala, med drugim piše, da države podpisnice "ne bodo sprejemale, sodelovale ali podpirale nikakršnih dejanj ali aktivnosti, ki bi bistveno vplivale na varnost katere koli stranke pogodbe." Prav tako ne bodo dopuščale, da bi bilo njihovo ozemlje uporabljeno za napad ali "kakršno koli drugo dejanje, ki bi bistveno vplivalo na varnost katere koli druge stranke", še piše v dokumentu, ki pa ne določa, kakšna dejanja naj bi "bistveno vplivala" na nacionalno varnost.

Medvedjev si je za novo varnostno pogodbo v Evropi začel prizadevati sredi lanskega leta. Svoja prizadevanja je okrepil po rusko-gruzijski vojni avgusta lani. Kljub temu je večina zahodnih držav do ideje zavzela dokaj hladno stališče, nekateri evropski predstavniki pa so dejali tudi, da je pomanjkljiva v podrobnostih.

Osnutek pogodbe namreč daje velik poudarek vlogi Združenih narodov. Med drugim pravi, da Varnostni svet ZN-ja "nosi glavno odgovornost za ohranjanje mednarodnega miru in stabilnosti". Kremelj je osnutek pogodbe poslal voditeljem vseh držav, ki jih pogodba zadeva. Tudi organizacijam, kot so Nato, Evropska unija in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse).