Zadnji dan v letu so bili Iračani priča več napadom. Foto: EPA
Zadnji dan v letu so bili Iračani priča več napadom. Foto: EPA

Večina napadov je bila usmerjena na šiitske romarje, ki se pripravljajo na praznik arbajen ta konec tedna. Največ žrtev je zahteval napad v kraju Musajib južno od Bagdada, kjer je v eksplozijah dveh hiš umrlo sedem ljudi, štirje ljudje pa so bili ranjeni.

Samo v Bagdadu je bilo v napadih ubitih 12 ljudi. Med drugim se je razstrelil celo samomorilski napadalec, ki je s seboj v smrt odnesel še štiri ljudi, še 20 pa jih je ranil.

Šiitske romarje, ki so bili na poti proti šiitskemu svetišču v Karbali, so skrajneži napadli kar z minometi. Na skupino romarjev južno od Bagdada so padle tri minometne mine, pri čemer je bil en človek ubit, devet pa ranjenih.

V Kirkuku na severu Iraka so bili med poskusom dezaktiviranja bombe ubiti trije policisti, štirje pa so bili huje ranjeni. Iz tega mesta poročajo o še več napadih in eksplozijah, v katerih je bilo ranjenih več ljudi.

Niz napadov se je pojavil tudi v pokrajini Dijala severno od Bagdada, pri čemer je bilo ranjenih najmanj 19 ljudi, od tega deset šiitskih romarjev na poti v Karbalo. O napadih poročajo tudi iz mesta Hila južno od Bagdada.

Trenja med suniti in šiiti
Šiiti s praznikom arbajen zaznamujejo 40. dan po ašuri, obletnici uboja imama Huseina, enega najbolj spoštovanih osebnosti šiitske islamske ločine, ki so ga leta 680 ubile sile kalifa Jazida. Med šiitskimi prazniki se v zadnjih letih v Iraku pogosto pojavljajo napadi na romarje, ki jih izvajajo predvsem sunitski skrajneži.

Nekateri naj bi bili povezani tudi s teroristično mrežo Al Kaida, ki si želi znova zanetiti krvave medverske spopade v državi, kakršni so bili v letih 2006 in 2007. Razmere v Iraku so se od tedaj sicer precej umirile, čeprav v državi praktično ne mine dan brez napada.

Zadnji izbruh nasilja pa se je zgodil tudi po devetih dneh protivladnih protestov, ki potekajo predvsem na sunitskih območjih zaradi napadov na sunitsko manjšino, kar naj bi podpirala celo vlada. To sicer vodi šiitski premier Nuri Al Maliki, ki vlada s pomočjo zmernih in sekularnih sunitov.