Po 2. svetovni vojni sta izbruhnili dve pandemiji gripe, azijska leta 1957 in hongkonška leta 1968, ki sta zahtevali po vsem svetu več kot milijon žrtev oz. do štirikrat več življenj, kot jih zdaj zahteva vsakoletna običajna gripa. Foto: AP
Po 2. svetovni vojni sta izbruhnili dve pandemiji gripe, azijska leta 1957 in hongkonška leta 1968, ki sta zahtevali po vsem svetu več kot milijon žrtev oz. do štirikrat več življenj, kot jih zdaj zahteva vsakoletna običajna gripa. Foto: AP

Ob izbruhu novega koronavirusa ob prelomu leta v Vuhanu in izrednih ukrepih kitajskih oblasti je marsikdo odmahnil z roko. Tudi ko so Kitajci spravili 11-milijonsko mesto v karanteno in zatem izolirali celotno provinco Hubej, ki šteje uradno 58,5 milijona ljudi, ni manjkalo oznak, da gre pri poročanju za medijsko pretiravanje.

Veliki kitajski brat: prva digitalna diktatura

Pa četudi je šlo za uradne ukrepe in podatke avtoritarnega sistema, ki že uresničuje princip velikega brata in ki izza svojega velikega požarnega zidu prepušča samo informacije, ki so po volji Pekinga. "Nenavadni časi" je postala uradna oznaka kitajske partije, ko so z letalniki celo po vaseh preganjali starejše in otroke nazaj za hišne zidove.

Lombardija postala drugo žarišče
Ko se je žarišče izbruha iz daljne osrednje Kitajske preneslo v bližnjo Lombardijo in jo spremenilo v vojno območje, je vrag odnesel šalo. Kar je bilo pred 14 dnevi še nepredstavljivo, je zdaj resničnost: zaprti vrtci, šole in univerze, delo od doma in samoizolacija v krogu najbližjih. Napovedujejo se novi ukrepi za zaustavitev javnega in družabnega življenja.

Kaj je epidemija in kaj pandemija?

Beseda epidemija izvira iz grščine. Predpona epi (na) in demos (ljudje), kar da skupaj na ljudi.

Beseda pandemija prav tako izvira iz grščine. Predpona pan (vse) in demos (ljudje), kar da skupaj na vse ljudi.

Epidemija po Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) označuje izbruh nalezljive bolezni. Pandemija pa je naslednja stopnja epidemije, ki zaradi težje oblike bolezni ali hitrejše nalezljivosti in geografske razširjenosti ogroža občuten del sveta.

Prehitro razglašena pandemija leta 2009?
Vsekakor ukrepi zdaleč presegajo tiste izpred 11 let ob prašičji gripi, ko je WHO nazadnje razglasil pandemijo ob izbruhu gripe z virusom H1N1. A za leto 2009 se je izkazalo, da ni bilo nič huje kot ob nekaj izdatnejši sezonski gripi, zbolelo je med 11 in 21 odstotkov svetovnega prebivalstva, ob stopnji smrtnosti 0,03 odstotka pa je po ocenah WHO-ja zahtevala med 150 in 575 tisoč življenj. Ob razglasitvi je WHO ocenjeval, da bo žrtev nekaj milijonov, vse do 7,5 milijona.

V krutih vojnih razmerah izjemen preboj medicine

H1N1 prvič izbruhnil kot "španka"
A strah je raziskovalcem takrat nagnal pojav virusa tipa H1N1, ki je zakrivil najhujšo pandemijo v moderni zgodovini ‒ špansko gripo 1918. Bolezen, ki zaradi vojnih okoliščin nosi do Španije krivično ime, je sinonim za najhujšo možno zdravstveno moro: zelo nalezljiva gripa, ki najhuje prizadene najvitalnejše odrasle. Po uradni oceni WHO-ja je bolezen okužila tretjino svetovnega prebivalstva in je zahtevala življenja kar 50 milijonov ljudi, nekatere študije pa navajajo kar do 100 milijonov žrtev španke.

Okužbe v dveh tretjinah državah sveta
Pred novim koronavirusom, s katerim se je v 142 različnih državah sveta potrjeno okužilo prek 150 tisoč ljudi, bolezen covid-19 pa je zahtevala več kot 5 tisoč smrtnih žrtev, je tako svet v zadnjih 100 letih zaznamovalo več epidemij, ki so prerasle v pandemije.

A obstaja pomemben razloček med 21. in 20. stoletjem: čeprav so izbruhi nalezljivih bolezni v zadnjih dveh desetletjih po svetu pogosto sprožili paniko, so bile precej manj smrtonosne od množičnih bolezni prejšnjega stoletja. Vzrok: večja cena človeškega življenja, doseg številčnejših medijev z vsega sveta in tudi pešanje zgodovinskega spomina na prejšnje panike.

Črne koze: Izbruh v Jugoslaviji 1972 in dokončno izkorinjenje variole

Panika ob črnih kozah 1972
Primer za Slovenijo: panika ob črnih kozah marca in aprila 1972. Romar iz Meke je sredi februarja prinesel domov na Kosovo smrtonosno bolezen. Namesto z letalom je podružnica Generalturista v Gostivarju organizirala hadž z avtobusnim prevozom. Med potovanjem domov je bil usoden romarjev nakup piščali v Iraku.

V 10 dneh cepljenih 1,5 milijona Slovencev
Sprva je bila bolezen ob prvem smrtnem primeru v marcu spregledana, nato so jo oblasti skušale prikriti, a ko je bolezen preskočila zidove in se je pojavila še v Novem Pazarju, Čačku in Beogradu, se je začela vsedržavna akcija. V sodelovanju z WHO-jem je zvezna vlada odredila, da cepi 18 od 22 milijonov Jugoslovanov. Med 30. marcem in 8. aprilom 1972 so mobilizirane zdravstvene ekipe po vsej Sloveniji izvajale množično obvezno cepljenje, prvič je bil vzpostavljen nadzor nad takratnimi republiškimi mejami. Vstop v Slovenijo je bil mogoč le z uradnim potrdilom o cepljenju.

Na ulicah in cestah ustavljali ljudi in jih cepili
V sami Sloveniji se je cepilo okoli 1,5 milijona ljudi oz. 86 odstotkov prebivalcev, četudi ni bil zaznan niti en sam primer bolezni. V celotni Jugoslaviji, večinoma na Kosovu in v Beogradu, je zbolelo skupaj le 184 ljudi, od tega jih je umrlo 40. A vseeno je življenje zastalo, miličniki in zdravstveni delavci so po ulicah in v prevoznih sredstvih zaustavljali ljudi in jih nemudoma cepili, če še niso bili. "Brez izgovorov, v čakalnico in injekcija," se spominja priča panike, ko kljub odsotnosti primerov v Sloveniji ni manjkalo divjih govoric.


Pandemije in epidemije 21. stoletja

Vsakoletna epidemija navadne gripe (manj kot 0,1-odstotna smrtnost)
Sezonska gripa vsako leto v zimskih mesecih zakroži po celotni Zemlji in povzroči od tri do pet milijonov težkih primerov. Po podatkih WHO-ja, ki temelji na študiji ameriškega CDC-ja iz leta 2017, za navadno gripo letno umre od 290.000 do 650.000 ljudi (1).

2013‒2016: ebola (v povprečju izbruhov 50-odstotna smrtnost)
Ebola se je na zahodu Afrike Začela širiti marca 2014 in je postala najhujši izbruh te bolezni od njenega odkritja leta 1976. Nevarnemu virusu je podleglo 11.300 ljudi. Največ žrtev so našteli v Liberiji, Gvineji in Sierri Leone. Je manj nalezljiva od večine nalezljivih bolezni, je pa zanjo značilna visoka, 40-odstotna smrtnost.

2009‒2010: prašičja gripa (0,02-odstotna umrljivost)
Virus tipa H1N1 so marca leta 2009 odkrili v Mehiki in ZDA. Bolezni se je prijelo ime prašičja gripa. 11. junija istega leta so izdali opozorilo pred pandemijo, ki so ga odpravili 10. avgusta 2010. Virus je po prvotnih podatkih WHO-ja zahteval 18.500 življenj, brez žrtev jo je odneslo le 17 držav sveta in ni bil tako smrtonosen, kot so sprva pričakovali. Nekaj mesecev po izbruhu so izdelali cepivo zanj. A poznejše podrobne preiskave so pokazale, da je bil vseeno bolj smrtonosen, saj naj bi zbolela petina človeštva, ob 0,02-odstotni umrljivosti pa je mogoče pripisati virusu H1N1 okoli 200 tisoč smrti.

2003-2004: ptičja gripa (60-odstotna umrljivost)
Smrtonosni virus tipa H5N1, sev ptičje gripe, se je prvič pojavil leta 2003 na piščančjih farmah v Hongkongu in zahteval življenja več kot 400 ljudi, v glavnem na jugovzhodu Azije. Gre za izredno smrtonosni sev, saj je smrtnost kar 60-odstotna, a zato je otežen sam prenos virusa z živali na ljudi, še težje pa se virus širi z ljudi na ljudi. Glavna skrb je morebitna mutacija, ki bi olajšala okužbe med ljudmi.

2002-2003: sars (11-odstotna umrljivost)
Sindrom akutnega oteženega dihanja (sars), ki spada v družino koronavirusov, se je prvič pojavil v Guangdongu na jugu Kitajske novembra 2002, leta 2003 pa povzročil zdravstveno krizo. Prizadel je okoli 8000 ljudi po svetu, zahteval pa 774 življenj. Največ žrtev ‒ skoraj 350 ‒ je bilo na Kitajskem. Maja 2005 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) objavila, da je bolezen iztrebljena ‒ to je šele druga bolezen, ki je dobila takšno oznako, prva so bile ravno prej omenjene črne koze.

Zakaj zavajajoče ime španska gripa?

Poimenovanje španska gripa ima izvor v medijih. Čeprav se je najprej razširila v Franciji, so prvi o njej poročali španski časopisi. Španija namreč ni bila vpletena v 1. svetovno vojno, mediji pa v nasprotju z državami antantnih ali centralnih sil niso bili cenzurirani. Pri tem so se v Španiji razumljivo razpisali o razmahu nenavadno močnejše gripe, še bolj pa, ko je za njo zbolel španski kralj Alfonz XIII. Kralj je komajda preživel, zato pa je pokosila veliko njegovih rojakov. Medtem ko so jo zavezniki in za njo večina sveta poimenovali španska gripa, so jo Španci poimenovali francoska gripa, saj je k njim prišla iz severne sosede.

Pandemije in epidemije 20. stoletja

1981 do danes: HIV/aids
Aids, ki ga povzroča virus HIV, je najbolj smrtonosna epidemija moderne dobe. Po podatkih agencije Združenih narodov za boj proti aidsu (Unaids) je doslej zaradi aidsa, ki prizadene imunski sistem, umrlo 32 milijonov ljudi. Najhuje prizadeta ostaja Afrika, kjer je z virusom HIV okužen 1 izmed 25 odraslih. Vsako leto zdaj za posledicami bolezni aids umre okoli 700 tisoč ljudi, kar je pol manj kot na vrhuncu epidemije pred 15 leti.

1968-1970: hongkonška gripa (manj kot 0,5-odstotna umrljivost)
Svet je obkrožila med poletjem 1968 in pomladjo 1970. Izbruhnila je v Hongkongu, od tam se je razširila po Aziji, konec leta 1968 je dosegla ZDA. Umrlo je milijon ljudi, med njimi številni otroci. V zgodovino se je zapisala kot prva pandemija moderne dobe, za katero so značilna hitra potovanja z letali. Sev gripe H3N2 je sicer imel stopnjo umrljivosti 0,5 odstotka.

1957-1958: azijska gripa (manj kot 0,2-odstotna umrljivost)
Azijska gripa je izbruhnila v dveh valovih ‒ prvi je bil februarja 1957 na jugu Kitajske. Čez nekaj mesecev je dosegel Ameriki in Evropo. Bolezen, ki je prizadela predvsem pljuča, je zahtevala okoli 1,1 milijona smrtnih žrtev, med njimi so prevladovali starejši.

Pandemija gripe iz Kansasa v svet

1918-1919: španska gripa (10-odstotna umrljivost)
Španska gripa je med letoma 1918 in 1919 prizadela velik del svetovnega prebivalstva, ki je vstopalo v povojno obdobje. Po navedbah WHO-ja je zahtevala najmanj 50 milijonov življenj, kar je več kot med prvo svetovno vojno. Najbolj je prizadela tiste, ki so med prvo svetovno vojno (1914‒1918) trpeli največje pomanjkanje. Znanstveniki menijo, da je bila španska gripa iz leta 1918 pravzaprav ptičja gripa, ki je preskočila na ljudi, povzročil pa jo je tip gripe H1N1.

Španska gripa v Sloveniji

V Evropi naj bi zaradi španske gripe umrlo 2 milijona ljudi. Drugi val pandemije je med septembrom in decembrom 1918 prizadel tudi prebivalstvo v slovenskih deželah. V Ljubljani in njeni neposredni okolici je jeseni 1918 za posledicami španske gripe umrlo 414 ljudi. Obolevanje učencev in učiteljev za špansko gripo v Ljubljani je eno od redkih dogajanj v zvezi z epidemijo, ki je dokumentirano in ki neposredno kaže na veliko razširjenost influence. Delež obolelih učencev je bil v ljubljanskih šolah v razponu 16–75 odstotkov vseh šolarjev.

(Vir: Katarina Keber, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, ZRC SAZU: Španska gripa leta 1918 v osrednjeslovenskem prostoru)

In ravno kombinacija izčrpavajoče dolgotrajne vojne in pomanjkanje hrane skupaj z novim tipom gripe je pretresla celotni svet pred dobrim stoletjem. Španka je vztrajno kosila tudi v slovenskih krajih in se zarezala v narodni spomin, od tu tudi obuditev zakoreninjenosti molitve, ki je postala kar reklo v slovenščini in ki smo si ga ob pregledu pandemij in epidemij izposodili za naslov: Kuge, lakote in vojske ‒ reši nas, o Gospod!

Človeštvo se sicer že celoten obstoj sooča z epidemijami in pandemijami, od raznovrstnih kug, ki so med 6. in 17. stoletjem redno kosile po Aziji, Evropi in Afriki, do serij izbruhov kolere, ki je iz žarišč v Indiji obšla zajeten del sveta. Boljša higiena in zdravila so pravi odgovor na epidemije preteklih stoletij. A po izbruhih zadnjih stotih let je več kot jasno, da so za svet najnevarnejša virusna obolenja, kot je zdaj pojav bolezni covid-19, ki je sprožila takšne ukrepe, ki jih večina sveta ‒ tudi Slovenija ‒ ni videla že desetletja.