Christine Lagarde opozarja na posledice krize v ZDA na celotno svetovno gospodarstvo. Foto: EPA
Christine Lagarde opozarja na posledice krize v ZDA na celotno svetovno gospodarstvo. Foto: EPA
Barack Obama
Obama je zaradi krize doma že v sredo skrajšal načrtovano azijsko turnejo. V Maleziji in Filipinih, kjer naj bi se mudil ta konec tedna, ga tako ne bodo videli. Foto: EPA
V ZDA še vedno brez dogovora

V ZDA že tretji dan ostaja brez plačila 700.000 vladnih uslužbencev, zaprte ostajajo tudi številne vladne agencije, saj republikanci in demokrati še vedno niso dosegli dogovora o podaljšanju začasnega financiranja in o ponovnem zvišanju zgornje meje ameriškega javnega dolga, brez katerega bi lahko država že sredi meseca ostala brez sredstev za poplačilo obveznosti.

Bolj kot delna zaustavitev dela ameriških vladnih agencij je za Christine Lagarde skrb vzbujajoče, da ni dogovora o zvišanju meje javnega dolga, kar bi po njenem mnenju lahko vodilo do tako hude ali še hujše finančne krize, kot je izbruhnila leta 2008.

Direktorica IMF-a je opozorila, da morajo ZDA to težavo rešiti dolgoročno, a brez pretresov na kratki rok, ki bi lahko omajali okrevanje gospodarstva.

Obama ostaja odločen
Ameriški predsednik Barack Obama je v sredo več kot eno uro govoril z republikanskim predsednikom predstavniškega doma Johnom Boehnerjem in vodjo republikanske senatne manjšine Mitchem McConnellom, toda soglasja niso dosegli. Več sto tisoč vladnih uslužbencev tako ostaja doma. Zaprtih je 19 muzejev, živalski vrt in narodni parki, ustavil se je velik del znanstvenih raziskav, ustavitev dela vlade pa ogroža tudi gospodarsko okrevanje.

Kot poroča BBC, bodo dobili plačilo le zaposleni v vojski, v nacionalni varnosti, v letalskem prometu ter v sektorju za jedrsko energijo in orožje.

Obama je k drami prispeval še z opozorilom, da bi politična kriza, ki je ohromila zvezno vlado, lahko vodila do nesposobnosti ZDA poplačati dolgove. "Zaustavitev dela vlade se je že zgodila, nesposobnost plačevanja obveznosti pa še nikoli," je dejal prvi mož Goldman Sachsa Lloyd Blanfein.

V pogovoru za televizijsko hišo CNBC je bil Obama jasen, da se o proračunskih zadevah ne bo pogajal, dokler republikanci ne sprejmejo zakona, ki bi omogočil nadaljnje financiranje vlade, ki zajema tudi financiranje zdravstvene reforme Obamacare, pa tudi tistega, s katerim bi zvišali zgornjo mejo javnega dolga ZDA. Če se to ne bo zgodilo v dveh tednih, Washington prvič v zgodovini ne bo sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, kar bi lahko vodilo do znižanja bonitetne ocene ZDA.

Vlagatelji bi morali biti zaskrbljeni
Na vprašanje, ali je Washington spet ujet v eno izmed političnih in proračunskih kriz, ki se skoraj vedno rešijo v zadnjem trenutku, je odgovoril s svarilom, da bi morali biti vlagatelji zaskrbljeni. "Tokrat je drugače. Mislim, da bi jih moralo skrbeti," je odkrito priznal. Dodal je še, da je izsiljevanje Bele hiše z mejo zadolževanja "povsem nepotrebno".

Upi na hitri izhod iz krize so tako vse manjši. "Večino časa lahko vidite konec igre. Tokrat pa ga ni videti," je za MSNBC dejal republikanski senator Johnny Isakson. Demokrati so obljubili, da bodo imenovali pogajalce za oblikovanje dolgoročnega proračuna, če republikanci privolijo v takojšnji zakon o šesttedenskem financiranju vlade, ki ne bi omenjal reforme Obamacare.

V ZDA še vedno brez dogovora