Nemški časnik Süddeutsche Zeitung poroča, da je Nemčijo od začetka leta 2016 do novembra prostovoljno zapustilo okoli 55.000 prebežnikov. Časnik navaja vladne podatke, ki kažejo, da se je večina ljudi vrnila v Albanijo, Srbijo, Irak, Kosovo, Afganistan in Iran. Kdor odide, je upravičen do enkratne podpore do 3.000 evrov.

Varnostni organi Nemčije so za Reuters sicer sporočili, da so od januarja do novembra letos izgnali skoraj 23.800 ljudi, ki so jim oblasti zavrnile prošnjo za azil. Leta 2015 so izgnali skoraj 20.900 ljudi, ki jim je bila prošnja zavrnjena.

V porastu je tudi število prebežnikov, ki jih zavrnejo že na meji. Reuters navaja poročanje časnika Neue Osnabruecker Zeitung, da je policija v prvih enajstih mesecih zavrnila 19.720 prebežnikov, leta 2015 pa 8.913. Večina jih je bila iz Afganistana, Sirije, Iraka in Nigerije, bili pa so registrirani v drugih državah EU-ja.

Žrtve vojne da, drugi ne
Nemčija je poostrila svoj odnos do priseljevanja v zadnjih mesecih. Nemška kanclerka Angela Merkel je ob vse manjši javni podpori za njeno politiko na tem področju dejala, da je ključno porabo sredstev osredotočiti na ljudi, ki bežijo pred vojno, in da naj se javna podpora vzdržuje z deportacijami tujcev v države, kjer jim ne grozi pregon. Od začetka leta 2015 je v Nemčijo prišlo več kot 1,1 milijona ljudi z Bližnjega vzhoda, Afrike in od drugod.

Niz napadov in varnostnih opozoril, v katere so bili letos vključeni prebežniki, je okrepil podporo protipriseljenske, skrajnodesničarske stranke Alternativa za Nemčijo (AfD).