Strokovnjak za podnebne spremembe na univerzi v angleškem Readingu Ed Hawkins, ki je sodeloval pri pripravi poročila, je kot ključni ukrep navedel opustitev fosilnih goriv. Foto: Reuters
Strokovnjak za podnebne spremembe na univerzi v angleškem Readingu Ed Hawkins, ki je sodeloval pri pripravi poročila, je kot ključni ukrep navedel opustitev fosilnih goriv. Foto: Reuters

Povprečna temperatura na svetu je bila lani 14,98 stopinje Celzija, kar je za 0,17 stopinje več od prejšnjega najbolj vročega leta 2016. Temperatura zemeljskega površja se je za 1,48 stopinje dvignila nad predindustrijsko referenčno vrednost, je sporočil Copernicus.

"To je tudi prvo leto, ko so bili vsi dnevi za več kot eno stopinjo toplejši kot v predindustrijskem obdobju," je dejala namestnica vodje Copernicusa Samantha Burgess.

Dodala je, da so lanske temperature verjetno presegle temperature v katerem koli obdobju v zadnjih 100.000 letih.

BBC poroča, da je bila globalna temperatura zraka skoraj vsak dan od julija rekordno visoka.

Kljub temu pa naj to ne bi pomenilo, da svet ne more izpolniti cilja pariškega podnebnega sporazuma iz leta 2015, v katerem so se podpisnice zavezale, da bodo globalno segrevanje omejile precej pod mejo dveh stopinj Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo.

"Posledice našega današnjega neukrepanja bomo čutili še več generacij," je opozoril strokovnjak za podnebne spremembe na univerzi v angleškem Readingu Ed Hawkins, ki je sodeloval pri pripravi poročila. Kot ključni ukrep je poudaril opustitev fosilnih goriv, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Nujnost opustitve fosilnih goriv je v odzivu na poročilo izpostavil tudi generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres. Kot je sporočil njegov tiskovni predstavnik Stephane Dujarric, je namreč lansko leto zgolj predogled "katastrofalne prihodnosti, ki nas čaka, če ne ukrepamo zdaj".

Guterres zato verjame, da se voditelji morajo zavezati resnim novim podnebnim načrtom, hitro in pošteno končati dobo fosilnih goriv in vlagati ter pomagati ranljivim državam pri spopadanju s podnebnim kaosom, je še dodal Dujarric.

Temperaturne rekorde so lani izmerili na vseh celinah. Vendar pa je bilo v Evropi to drugo najtoplejše v zgodovini, saj je bilo za 0,17 stopinje Celzija hladnejše od rekordnega leta 2020.

Lani so strokovnjaki izmerili tudi nenavadno visoke temperature oceanov. Te so aprila presegle rekorde in povzročile t. i. morske vročinske valove, ki so uničujoči za vodne organizme. Oceani sicer absorbirajo več kot 90 odstotkov odvečne toplote, ki jo povzročajo človekove dejavnosti, in imajo pomembno vlogo pri uravnavanju zemeljskega podnebja.

Leto 2024 bi lahko bilo še toplejše kot 2023, a naj bi bilo zaradi trenutnega pojava El Niño je to težko z gotovostvjo napovedati.