Merklova in Putin sta se strinjala, da je treba najti politično rešitev za Sirijo, kjer od lanskega marca poteka krvav upor proti režimu Bašarja Al Asada. Foto: Reuters
Merklova in Putin sta se strinjala, da je treba najti politično rešitev za Sirijo, kjer od lanskega marca poteka krvav upor proti režimu Bašarja Al Asada. Foto: Reuters
Vladimir Putin in Aleksander Lukašenko
Putinu je med novinarsko konferenco z Lukašenkom uspelo v pest ujeti komarja. Foto: Reuters
Putin v Minsku, Berlinu in Parizu

Putin je v Berlinu z nemško kanclerko Angelo Merkel govoril predvsem o Siriji in iskanju rešitve, ki bi v tej državi preprečila državljansko vojno. Putin je zagotovil, da Rusija Siriji ne dobavlja orožja, ki bi ga lahko uporabili ob izbruhu državljanske vojne. "Verjamem, da se lahko za konflikt najde politična rešitev," je dejal in zavrnil očitke, da Moskva sirskemu režimu nudi enostransko podporo.

Pred dnevi je v sirskem pristanišču Tartus pristala ladja, ki pluje pod rusko zastavo. Nekatere človekoljubne organizacije trdijo, da je ladja prevažala orožje, ki naj bi ga uporabili v nasilju v Siriji.

Putin je dejal, da ima Rusija dobre odnose s Sirijo, vendar v konfliktu ne podpira nobene strani. S tem je odgovoril ameriški državni sekretarki Hillary Clinton, ki je Rusijo obtožila, da bo njena politika do Sirije pripomogla k morebitni državljanski vojni v tej bližnjevzhodni državi.

Putina je po srečanju z Merklovo sprejel tudi njegov nemški kolega Joachim Gauck.

Hollande rešitev vidi v odhodu Al Asada
V Parizu Putina gosti predsednik Francois Hollande. Tudi s francoskim predsednikom bosta po napovedih govorila predvsem o Siriji, glede katere sta Rusija in Francija na nasprotnih bregovih. Francija namreč ostro obsoja režim Bašarja Al Asada, v zadnjem času pa tudi ne izključuje možnosti vojaškega posredovanja v Siriji.

Hollande je izrazil prepričanje, da se lahko kriza v Siriji konča le z odhodom Al Asada z oblasti, k temu pa naj bi pripomogle sankcije Združenih narodov in še več pritiska na režim v Damasku.

Najprej se je ustavil v Minsku
Belorusijo si je Putin izbral za svoj prvi obisk v tujini, potem ko je v začetku meseca znova prevzel mesto ruskega predsednika. Država pod vodstvom avtokratskega predsednika Aleksandra Lukašenka je v primežu sankcij Evropske unije, ki je še zaostrila svojo držo in februarja iz Minska izgnala svoje veleposlanike zaradi kršitev človekovih pravic. Odnosi so se malce izboljšali po izpustitvi opozicijskega voditelja Andreja Sanikova iz beloruskega zapora.

Rusija in Belorusija bosta uskladili prizadevanja proti vmešavanju v notranje zadeve carinske unije in uvedli protiukrepe ali sankcije, sta v skupni izjavi po srečanju zapisala Putin in Lukašenko.

Obe državi sta skupaj še s Kazahstanom oblikovali t. i. carinsko unijo, s katero naj bi prišlo do tesnejšega povezovanja med nekdanjimi sovjetskimi republikami, kar si je Putin postavil za eno od prednostnih nalog v svojem mandatu.

"Sijajna prihodnost"
"Vladimir Vladimirovič, hvaležen sem vam za ta obisk," je dejal Lukašenko visokemu gostu v rezidenci v gozdu nedaleč beloruske prestolnice, kjer je imel Putin na njuni skupni novinarski konferenci kar nekaj težav z nadležnimi komarji.

"Ta obisk je za nas pomembnejši od gospodarskih sporazumov, ki jih imamo z Rusijo in drugimi državami. To je znak, da imamo pred sijajno prihodnost," je bil beloruski predsednik navdušen, da se je Putin na poti v tujino najprej ustavil v Belorusiji.

Putin je obljubil, da bo protikrizni sklad, ki je v večini financiran od Rusije, namenil Belorusiji tretjo tranšo posojila za 440 milijonov dolarjev od programa posojil, s katerim so državi pomagali pred gospodarskim zlomom. Ruski predsednik je ob tem izpostavil "pozitivno dinamiko" v beloruskem gospodarstvu.

Belorusija bo med letoma 2011 in 2013 prejela tri milijarde dolarjev posojil, v zameno pa je obljubila, da odprodala za 2,5 milijarde dolarjev državnega premoženja vsako leto naslednje tri leta.

Putin v Minsku, Berlinu in Parizu