Orban kot razlog za spremembe zakonodaje navaja željo po večji transparentnosti. Foto: EPA
Orban kot razlog za spremembe zakonodaje navaja željo po večji transparentnosti. Foto: EPA
Budimpešta
Številni Madžari so se maja podali na protest proti vladnim spremembam glede financiranja tujih univerz in nevladnih organizacij. Foto: Reuters

po novem vse tuje vire financiranja prijaviti pri oblasteh.

Poleg tega zakon o nevladnih organizacijah, ki ga je predlagala desničarska vlada premierja Viktorja Orbana, v parlamentu pa je za njegovo uveljavitev pritiskala vladajoča stranka Fidesz, določa tudi, da se morajo nevladne organizacije, ki prejemajo tuje vire financiranja, razglasiti za financirane iz tujine.

Za zakon je glasovalo 130 poslancev, 44 jih je bilo proti, 24 pa se jih je glasovanja vzdržalo.

V skladu z zakonom se bodo morale nevladne organizacije, ki bodo iz tujine prejele več kot 7,2 milijona forintov (24.000 evrov) letno, obvezno registrirati kot organizacije s podporo iz tujine, sicer jim bo grozilo zaprtje zaradi nespoštovanja zakona. Oznako, da gre za organizacijo, ki prejema podporo iz tujine, bodo morale objaviti tudi na spletni stran, sporočilih za javnost in v drugih objavah.

Vladna stran pravi, da želi s spremembo zakonodaje zagotoviti večjo transparentnost in zavarovati Madžarsko pred tujim vplivom, na drugi strani pa nevladne organizacije in človekoljubne organizacije vladi očitajo, da predlog zakona stigmatizira nevladne organizacije in da je njegov namen utišati neodvisne glasove v državi. Evropski parlament je Budimpešto pozval, naj predlog zakona umakne.

Zakon ne bo veljal za športne ali verske organizacije ter za združenja ali ustanove, ki niso opredeljene kot nevladne organizacije, ali organizacije narodnih manjšin.

Od svojega prihoda na oblast leta 2010 je Orban svoj položaj izkoristil za vplivanje na madžarske medije, omejitev pooblastil ustavnega sodišča in imenovanje svojih zaupnikov na najvišja mesta v več javnih institucijah.

54-letni Orban, ki se bo aprila leta 2018 potegoval za svoj tretji mandat, je ostro nastopil proti nevladnim organizacijam, ki jih finančno podpira madžarski milijarder George Soros. Očital jim je, da so "mafiji podobne" mreže, ki zaposlujejo politične aktiviste, in predstavljajo nevarnost za nacionalno suverenost.

Vlada je pretekli teden nekatere dele predloga zakona spremenila, da bi ugodila nekaterim ugovorom Beneške komisije, svetovalnega panela Sveta Evrope, ki pa jih je organizacija Human Rights Watch (HRW) označila za "kozmetične popravke". Vladi tudi očita, da se pred sprejetjem predloga zakona ni posvetovala s civilno družbo. "Amandmaji niso umaknili določil, ki organizacije stigmatizirajo kot 'financirane iz tujine' in zaradi katerih organizaciji, ki ji, če se ne registrira kot 's podporo iz tujine', grozi razpustitev oz. ukinitev," so še zapisali v HRW-ju. "Namen osnutka zakona je utišanje kritičnih glasov v družbi."

"Država želi utišati demokratične glasove"
Sorosev Open Society Foundations, ki financira več uglednih nevladnih organizacij na Madžarskem, je v ponedeljek opozoril, da zakon predstavlja resno tveganje za demokracijo na Madžarskem. "Zakon želi utišati demokratične glasove na Madžarskem v trenutku, ko jih država najbolj potrebuje. Napada Madžare, ki pomagajo sodržavljanom pri boju proti korupciji in zlorabi pooblastil," je dejal direktor Goran Buldioski.