Gruevski vodi makedonsko vlado od leta 2006. Foto: Reuters
Gruevski vodi makedonsko vlado od leta 2006. Foto: Reuters
Makedonija
Makedonija si že dolgo prizadeva za pridobitev statusa kandidatke za članstvo v Evropski uniji, a ji to zaradi spora o imenu preprečuje Grčija. Foto: EPA
Zagreb
Na Hrvaškem ima 145.000 državljanov okoli 70 milijonv evrov dolga do bank, operatrejev, države in komunalnih podjetij. Foto: Reuters

Kampanji makedonske vlade o odpisu dolgov najrevnejšim državljanom so se pridružile skoraj vse največje banke, energetska podjetja in državna televizija. Dogovor vključuje potrošniške kredite, dolgove na bančnih karticah ter račune za elektriko in ogrevanje do decembra leta 2013.

Za odpis dolgov se lahko prijavijo prejemniki socialne pomoči, dolgotrajno brezposelni in invalidi kot tudi tisti, ki so v zadnjih petih letih izgubili zakonskega partnerja. Sodelujoče banke in podjetja bodo v zameno upravičene do davčnih olajšav v višini deset odstotkov od odpisanih dolgov.

"S podpisom tega dogovora so vsi vpleteni pokazali veliko stopnjo družbene odgovornosti. S tem dejanjem bomo pomagali najranljivejšemu delu državljanov," je dejal makedonski finančni minister Zoran Stavreski v sredo po podpisu dogovora.

Kampanjo za odpis dolgov najrevnejšim je vlada sprožila junija le dan potem, ko je premier Nikola Gruevski prisegel za svoj četrti mandat.

Makedonija je ena najrevnejših evropskih držav. Stopnja brezposelnosti je 27 odstotkov, povprečna mesečna neto plača pa 350 evrov.

Poleg olajšanja življenja najranljivejšemu sloju družbe je namen makedonske vlade tudi spodbuditi gospodarsko rast. Letos naj bi bila ta sicer 3,7 odstotka, prihodnje leto pa 4,2 odstotka.

Od avgusta, ko so začeli sprejemati prijave, se je v program odpisa dolgov prijavilo okoli 17.600 ljudi. Komisija bo prijave zaključila oktobra in nato odločila o upravičencih.

Na Hrvaškem odpis do 1.315 evrov
Zakonski predlog o odpisu dolgov pripravljajo tudi na Hrvaškem. Državljanom s slabim premoženjskim statusom je država pripravljena odpisati do 10.000 kun oziroma 1.315 evrov dolga.

Gre za približno 145.000 hrvaških državljanov, ki so predvsem telekomunikacijskim podjetjem, bankam, državi in komunalnim podjetjem dolžni 534 milijonov kun (70 milijonov evrov).

Odpis dolgov do 10.000 kun bodo lahko zahtevali samo tisti državljani, ki poleg stanovanja, v katerem živijo, nimajo drugih nepremičnin, vezanih bančnih vlog ali drugega premoženja, iz katerih bi plačali zapadle obveznosti.

Njihov materialni status naj bi ugotavljali na podlagi kriterijev, ki veljajo za pridobitev izkaznice za socialno pomoč. V centrih za socialno pomoč bi potem dobili ustrezna potrdila, ki jih bodo lahko predstavili upnikom.

Odpis dolgov bo odvisen tudi od tega, ali so bili državljani najmanj eno leto pod izvršbo zaradi neplačanih računov do 10.000 kun. V skupini, ki bo lahko zahtevala odpis dolgov, so predvsem dolgotrajno brezposelni in tisti z nizkimi pokojninami ter prejemniki socialne pomoči.

Banke zraven, operaterji s svojo rešitvijo
Hrvaškim bankam je predlog sprejemljiv, če bodo lahko odpisane dolgove predstavile kot davčno olajšavo in z vsakim državljanom podpisale posebno pogodbo o odpisu dolgov. Malo manj so navdušeni telekomunikacijski operaterji, ki vztrajajo pri tem, da bodo sami našli rešitev za vprašanje dolgov.

Ostali upniki so že opozorili, da bodo zahtevali oceno ustavnosti napovedanega zakona, če bodo izločeni iz pogajanj, ker je odpis dolgov v nasprotju z osnovnimi načeli tržne ekonomije.