Poslanci stranke VMRO-DPMNE so obkrožili mizo predsednika parlamenta Talata Xhafarija, predsednika stranke Nikolo Gruevskega pa so morali umiriti varnostniki. Foto: EPA
Poslanci stranke VMRO-DPMNE so obkrožili mizo predsednika parlamenta Talata Xhafarija, predsednika stranke Nikolo Gruevskega pa so morali umiriti varnostniki. Foto: EPA
Skopje
Pred parlamentom se je zbralo več sto ljudi, ki nasprotujejo uvedbi albanščine kot uradnega jezika. Foto: EPA
Makedonski parlament
Med Gruevskim in Xhaferijem se je iskrilo pred in med glasovanjem ter po glasovanju. Foto: EPA

Predhodna zakonodaja je albanščino za uradni jezik priznavala le na območjih, kjer živi več kot 20 odstotkov etničnih Albancev, poroča Balkan Insight. Nova zakonodaja podaljšuje status albanščine kot uradnega jezika in ga razširja na državne institucije in organe po vsej državi.

Zakon je podprlo 64 poslancev, proti ni glasoval nihče, prav tako se ni nihče vzdržal, poroča makedonska tiskovna agencija Mia. Opozicija je glasovanje bojkotirala in med sejo parlamenta vzklikala, da je zakon neustaven, poroča Balkan Insight.

Opozicijska stranka VMRO-DPMNE, ki zakonu nasprotuje, je k predlogu vložila več kot 36.000 amandmajev, vendar je predsednik parlamenta Talat Xhaferi zavrnil razpravo o njih.

Opozicija obkrožila mizo Xhaferija
Po tej odločitvi je skoraj izbruhnil fizični obračun med nekdanjim vodjo VMRO-DPMNE Nikolo Gruevskim in Xhaferijem. Poslanci VMRO-DPMNE-ja so obkrožili Xhaferijevo mizo, Gruevski pa je pristopil do Xhaferija, s katerim sta si izmenjala nekaj besed, nakar so morali posredovati varnostniki. Predsednik parlamenta je nato za 15 minut prekinil sejo.

Pred zgradbo parlamenta je med zasedanjem parlamenta proti zakonu protestiralo nekaj sto ljudi.

Uradna albanščina pogoj koalicijskih strank
Uvedba albanščine kot uradnega jezika je bila pogoj albanskih strank za podporo vladi pod vodstvom Zorana Zaeva. Uzakonjenje albanščine naj bi Albancem, četrtinskemu prebivalstvu 2,1-milijonske Makedonije, omogočilo enostavnejše komuniciranje na občinah, v bolnišnicah, na sodiščih in podobnih državnih ustanovah.

Uvedbo albanščine kot uradnega jezika je bila še zadnja zakonsko nedorečena točka iz ohridskega sporazuma leta 2001, ki je končal oboroženi konflikt med albanskimi uporniki in makedonskimi silami in Albancem v Makedoniji obljubil več avtonomije, poroča Balkan Insight.

Predsednikov podpis ni več potreben
Makedonski parlament je zakon o jezikih prvič potrdil 11. januarja, vendar je predsednik države Gjorge Ivanov zavrnil njegov podpis. Po drugi potrditvi v parlamentu zakon za veljavo ne potrebuje več predsednikovega podpisa.

Spodnji posnetek makedonske NovaTV prikazuje incident med Gruevskim in Xhaferijem.