Makedonski Albanci so protestirali zaradi policijske brutalnosti, potem ko je makedonski policist ubil dva etnična Albanca. Foto: EPA
Makedonski Albanci so protestirali zaradi policijske brutalnosti, potem ko je makedonski policist ubil dva etnična Albanca. Foto: EPA
Makedonija
V večino zadnjih incidentov so bili vpleteni mladi, zato nekateri namigujejo, da se jih le izkorišča za politične potrebe. Foto: EPA
Makedonija
Na shodih albanskih političnih strank v Makedoniji je pogosto videti albanske zastave. Foto: EPA
Skopje
Prizor iz lanskega leta, ko sta se v Skopju spopadli albanska in makedonska mladina zaradi gradnje cerkve muzeja na skopski trdnjavi. Foto: EPA

Zadnji v nizu etnično spodbujenih incidentov se je zgodil v soboto, ko je skupina približno desetih etničnih Albancev v središču Skopja pretepla dva mlada Makedonca, pri čemer so morali enega prepeljati v bolnišnico, pet napadalcev pa so pridržali policisti.

V pretežno makedonskem delu prestolnice so z bejzbolskimi kiji neznani napadalci pretepli 66-letnega Makedonca in nato zbežali v smeri predmestja Saraj, kjer so etnični Albanci v večini.

V petek je v večinsko albanskem mestu Tetovo na zahodu Makedonije skupina etničnih Albancev najprej verbalno napadla, zbila na tla in nato še zbrcala 16-letno Makedonko.

To ni bil edini incident v Tetovu v petek, saj je več napadalcev preteplo dva mladeniča, pri čemer jo je z nožem skupil tudi policist, ki je hotel posredovati. Tako v Tetovu kot v Skopju je v petek prišlo do pretepa med mladimi Makedonci in etničnimi Albanci.

Od četrtka je bilo v medetničnem nasilju v Skopju in Tetovu ranjenih najmanj 14 ljudi.

Od začetka letošnjega leta so v Makedoniji zaznali že 25 primerov medetničnega nasilja, od tega večina v prestolnici in v Tetovu, v katerih je bilo ranjenih 38 ljudi. Požgani sta bili tudi dve cerkvi.

Konec februarja je makedonski policist, ki ni bil v službi, ustrelil dva mlada etnična Albanca v Gostivarju na zahodu države. Albanski protestniki menijo, da ima uboj etnični motiv in da ga policija zmanjšuje.

Policija je zaradi incidentov okrepila svojo prisotnost, predvsem tam, kjer se pogosto zbira in zadržuje mladina, saj se bojijo napadov iz maščevanja. Ker so se številni napadi zgodili na sredstvih javnega potniškega prometa, so varuhi reda bolj prisotni tudi na avtobusih.

S policije so sporočili, da so preprečili še več incidentov tako, da so aretirali posameznike in zasegli kopico orožja, s katerim so se nekateri postavljali v javnosti.

Gruevski nagovoril starše in učitelje
Oblasti v etnično mešani državi, kjer četrtino prebivalstva predstavlja albanska manjšina, ki živi pretežno na zahodu Makedonije, se zavedajo, da ne gre samo za nedolžno obračunavanje med razgretimi mladimi glavami, ampak za iskrice, ki bi lahko zanetile začaran krog nasilja.

Leta 2001 so bili Makedonci že priča medetničnemu nasilju, ko je preraslo v oborožene spopade med albanskimi uporniki in vladnimi silami. Nasilje se je končalo s podpisom ohridskega sporazuma, ki je albanski manjšini podelil več pravic.

Makedonski premier Nikola Gruevski je v soboto obsodil nasilje in ga označil za "strahopetnega, nepravičnega in nezakonitega", poroča medijski portal Balkan Insight. Posebej se je obrnil na starše in učitelje ter jih pozval, naj s svojim vplivom pripomorejo k temu, da se bodo mladi pravilno odločali.

"Mladi bi morali svojo energijo usmeriti v pozitivne in kreativne ljudi namesto v kaljenje miru in spokojnosti," je dejal premier in vse vpletene tudi pozval, naj spoštujejo sožitje v državi.

Posebej se je Gruevski obrnil na politike in jih pozval, naj s sovražnim govorom ne izkoriščajo razmer in spodbujajo najstnikov k nasilju. Obljubil je, da bodo vpleteni v incidente končali na sodišču.

Na delu tuje tajne službe?
Makedonska tiskovna agencija Mina, ki se sklicuje na vire pri makedonskem notranjem ministrstvu, poroča, da nasilje spodbujajo tuje tajne službe in je povezano z referendumom na Kosovu, na katerem naj bi se odločali o priključitvi Albaniji. Čeprav se o referendumu ne govori na glas, pa naj bi bili kosovski Albanci odločeni, da ga izpeljejo.

Po poročanju makedonskega časopisa Dnevnik naj bi etnični Albanci spodbujali etnične napetosti in krizne razmere, s čimer bi javnost opozorili na svojo usodo in s tem ustvarili potrebo po življenju v eni državi.