Donatorsko konferenco za Haiti, ki ga je januarja letos stresel uničujoč potres in državo porušil skoraj do tal, so organizirali Združeni narodi. Države so se dogovorile, da bodo v naslednjih dveh letih Haitiju namenile 5,3 milijarde dolarjev, kar je več od štirih milijard, za katere je zaprosila haitijska vlada in ki so po njihovem mnenju potrebni za obnovo države.

Največji donaciji so dale ZDA in Evropska unija, na konferenci pa je sodelovalo več kot 130 držav in vse najpomembnejše svetovne finančne ustanove. ZDA so Haitiju namenile 1,15 milijarde dolarjev, Evropska unija pa je ponudila 1,7 milijarde dolarjev za hrano in podporo za obnovo vlade predsednika Reneja Prevala.

Ban: Haiti nujno potrebuje denar
"To je polog, ki ga Haiti potrebuje, da lahko začne prenavljati države," je po koncu konference povedal njen gostitelj, generalni sekretar Združenih narodov, Ban Ki Mun. Pomoč, ki jo je zbrala mednarodna skupnost, bo Haiti porabil za gradnjo bolnišnic, šol in vladnih institucij, ustvarili naj bi službe in prenovili haitijski kmetijski sektor.

Ban je ob tem obljubil tudi, da bodo Združeni narodi vzpostavili medmrežni sledilni sistem, s katerim bodo zagotovili odgovornost in transparentnost razdeljevanja pomoči, komisija, ki ji bosta predsedovala Rene Preval in nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton, pa bo zagotovila, da bo pomoč pravilno razdeljena in porabljena.

Obnova bo trajala več kot 18 mesecev
Predstavniki haitijske vlade in mednarodne skupnosti so porabili več tednov, da so sestavili načrt za obnovo države. Prvi del načrta bo trajal 18 mesecev, takrat naj bi se posvetili obnovi porušene infrastrukture, vladnih prostorov, bolnišnic in šol, stal pa naj bi štiri milijarde dolarjev. Temu bo sledila dolgotrajna obnova, kjer naj bi okrepili državne institucije in prenovili gospodarstvo, ta pa naj bi stala 11,5 milijarde dolarjev.

Na konferenci so z vseh strani deževala opozorila, da je edina prava pot, ki bo ustvarila dolgotrajne rezultate ta, da pri razdeljevanju pomoči in obnovi države enakopravno sodeluje tudi haitijska vlada.

Organizacije opozarjajo na deževno in orkansko obdobje
Ob robu konference so človekoljubne organizacije opozorile na tisoče Haitijcev, ki jim grozita deževno obdobje v aprilu in orkanska sezona v juniju, ki še vedno živijo v začasnih šotorskih naseljih.

Haiti je januarja letos stresel potres z močjo 7. stopnje po Richterjevi lestvici. V potresu je umrlo več kot 230.000 ljudi, vsaj milijon pa jih je ostalo brez strehe nad glavo. Haiti je bil že pred potresom najrevnejša država zahodne poloble, saj je več kot 80 odstotkov prebivalcev živelo z manj kot dvema dolarjema na dan, po potresu pa so se razmere še poslabšale.