Nekatere države so v zadnjih mesecih sprostile omejitve in omogočile obiskovanje, nekateri partnerji pa tudi po več kot pol leta še vedno nimajo možnosti srečanja v živo. Med njimi sta Josephine iz Francije in Francisco iz Peruja, ki sta se pred dobrima dvema letoma spoznala v Argentini.

Številni pari, v katerih partnerji živijo v različnih državah, so se med pandemijo lahko srečevali le na družbenih omrežjih. Foto: Shutterstock
Številni pari, v katerih partnerji živijo v različnih državah, so se med pandemijo lahko srečevali le na družbenih omrežjih. Foto: Shutterstock

Približno leto in pol sta živela skupaj, ko je Josephine na začetku leta obiskala družino v Marseillu, Francisco pa je ostal v Buenos Airesu. Nato so ju za dalj časa, kot sta načrtovala, ločili pandemija in z njo povezani ukrepi.

"Več kot pol leta že iščeva rešitev, pa nič ne deluje. Zaradi vsega skupaj sem zelo žalostna, postajam depresivna," je za MMC povedala Josephine. (Imena na željo intervjuvancev hranimo v uredništvu.)

Meta iz Slovenije in Jason iz ZDA bi se morala srečati že maja, a je bil polet odpovedan. Po številnih klicih na veleposlaništva in druge pristojne službe se jima je vendarle uspelo srečati v Sloveniji.

"Meje se še nikoli niso zdele tako resnične. Vse dokler nisva prečkala slovenske meje, nisva vedela, ali bo uspelo," je za MMC povedala Meta.

EU marca prepovedal nenujna potovanja iz "tretjih držav"

Evropska unija je sredi marca članicam predlagala prepoved nenujnih potovanj iz tretjih držav v države članice. Med izjeme so uvrstili denimo vračajoče državljane, zdravnike in družinske člane državljanov EU-ja. Zgodba neporočenih parov se je tukaj zapletla, saj večina evropskih držav med družinske člane uvršča zgolj poročenega partnerja. Direktiva EU-ja (2004/38/EC) sicer poziva članice, naj med družinske člane uvrščajo partnerje v registriranih zunajzakonskih zvezah, če države tovrstno zvezo priznavajo.

Srečanje para iz Nemčije in Italije po odpravi omejitev potovanj na letaliču v Rimu. Foto: AP
Srečanje para iz Nemčije in Italije po odpravi omejitev potovanj na letaliču v Rimu. Foto: AP

Številni mednarodni pari zaradi kariere ali drugih razlogov živijo v različnih državah in na celinah in se srečujejo priložnostno. Vendar sta se z epidemijo ustavila tudi gospodarstvo in velik del družabnega življenja, veliko ljudi je ostalo brez dela. V teh razmerah se je pri številnih partnerjih želja, da bi se lahko skozi pandemijo prebijali skupaj, še okrepila.

Neporočeni partnerji iz različnih držav so začeli spletno kampanjo Ljubezen ni turizem (#LoveIsNotTourism) in na družbenih omrežjih Facebook, Twitter, Instagram in drugje delili svoje fotografije in zgodbe. Število neporočenih parov iz različnih držav sicer je težko oceniti, skupina Love Is Not Toursim ima na Facebooku denimo 31.000 članov.

"Zaprtje meja zaradi pandemije je upravičen ukrep, treba je zaustaviti turizem, da se zaščitimo. Vendar ljubezen ni turizem, gre za naše duševno zdravje in prihodnost," so predstavniki kampanje zapisali na spletni strani, kjer tudi poudarjajo, da se strinjajo s kakršnimi koli preventivnimi ukrepi ob vstopu – od samoplačniškega testa na novi koronavirus do karantene.

Danska in Norveška prvi omogočili vstop neporočenim partnerjem

Njihove prošnje sta prvi uslišali Danska in Norveška, ki sta ob dokazilu dolgotrajne zveze tudi neporočenemu partnerju prebivalca države omogočili vstop.

EU je z julijem prekinil prepoved nenujnih potovanj iz vseh tretjih držav, a so ZDA ter večina južnoameriških in afriških držav še zmeraj na rdečem seznamu. Dodatno zmedo pri načrtovanju potovanj povzroča to, da so odločitve EU-ja zgolj priporočila, posamezne države pa ob tem lahko izvajajo samostojne ukrepe.

Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je avgusta pozvala vse članice, naj dovolijo vstop tudi neporočenim partnerjem državljanov ali stalnih prebivalcev. Zgledu Danske in Norveške je sledila Avstrija, vsaj na papirju pa tudi Nemčija, Francija, Nizozemska, Finska, Češka, Španija in Italija.

Države zahtevajo zelo različna dokazila dolgotrajne partnerske zveze. Avstrija in Finska zahtevata samo pisno povabilo gostitelja in od obeh partnerjev podpisano izjavo o partnerski zvezi. V Nemčiji je pogoj dokaz, da sta se partnerja spoznala v Nemčiji ali skupaj živela v tujini.

Francija vstop partnerjem omogočila zgolj na papirju

Francija in nekatere druge države pa zahtevajo dodatna dokazila, med katerimi so recimo skupni bančni račun, dokazilo o skupnem bivanju v preteklosti, skupne letalske ali železniške vozovnice, žigi v potnih listih s skupnih potovanj ipd.

Zavrnitveno e-sporočilo francoskega konzulata. Foto: Zajem zaslona
Zavrnitveno e-sporočilo francoskega konzulata. Foto: Zajem zaslona

Zgodba Josephine in Francisca kaže, da je takšnim pogojem v praksi nemogoče zadostiti. "O skupnem bančnem računu nikoli nisva razmišljala. Ko sva potovala po Evropi, so vedno ožigosali le Franciscov perujski potni list, mojega francoskega seveda ne. Železniške vozovnice sva v fizični obliki kupovala na postajah in jih nato zavrgla. Tega scenarija nikoli nisva predvidevala," pojasnjuje sogovornica.

Dva tedna je trajalo zbiranje vse potrebne dokumentacije, preden sta avgusta poslala prošnjo na francoski konzulat v Buenos Airesu, a zaman.

"Prosimo, upoštevajte, da zaradi velikega števila prošenj, ki so jih prejeli vsa veleposlaništva in konzulati po vsem svetu, odzivni čas centralne uprave ni znan: ni nam treba znova pisati, saj ne bomo več odgovarjali na nadaljnja e-poštna sporočila," ju je obvestil francoski konzulat.

Josephine trdi, da doslej niso prošnje za vstop v Francijo odobrili še niti enemu neporočenemu partnerju prebivalca Francije. Njene navedbe potrjuje tudi poročanje thelocal.fr.

Perujec ne more ne v Francijo ne domov, Francozinja ne v Argentino

Ker Francisco ne more v Evropo, je Josephine pomislila, da bi se vrnila v Argentino, a je to še težje izvedljivo. "V Argentini je situacija trenutno res slaba, država je v popolni karanteni. Francisco se ne more niti vrniti v rodni Peru," pojasnjuje.

"Zaradi vsega skupaj sem zelo žalostna, postajam depresivna," razlaga Josephine, ki se s Franciscom vsak dan sliši prek videopovezave. Kljub vsemu pa še ni obupala in verjame, da bosta našla način za združitev v bližnji prihodnosti.

Ob tem omeni, da je slišala več zgodb Francozov, ki jim je svoje partnerje iz Latinske Amerike v državo uspelo spraviti prek vpisa v kratkotrajni študijski program v Franciji. "Bizarno," komentira.

Dodaja, da se bosta s partnerjem ob prvi priložnosti tudi poročila, čeprav pred epidemijo novega koronavirusa o poroki sploh nista razmišljala.

V Slovenijo mogoč vstop iz "rdečih" držav, ki ne potrebujejo vizuma

V Sloveniji je situacija nekoliko drugačna. Po odpravi prepovedi nenujnih potovanj iz tretjih držav lahko prebivalci držav na rdečem seznamu v Slovenijo vstopijo ob upoštevanju obvezne 10-dnevne karantene, pri čemer morajo imeti s seboj overjeno garantno pismo o stalnem naslovu prestajanja karantene in soglasje lastnika nepremičnine.

Državljani ZDA za vstop v Slovenijo ne potrebujejo vizuma. Drugače je v primerih, ko partner prihaja iz držav, za katere je za vstop v Slovenijo potreben vizum. Slovenija vizumskih prošenj po naših informacijah trenutno ne obravnava.

Kljub pozivom Evropske komisije Slovenija ni sprejela ukrepov, s katerimi bi neporočene partnerje slovenskih državljanov priznali za njihove družinske člane. Na ministrstvo za notranje zadeve in policijo smo naslovili vprašanje, ali namerava država glede tega uvesti kakšne spremembe.

MNZ: prehajanje meje ni prepovedano, ob vstopu iz rdeče države karantena

Z ministrstva za notranje zadeve so nam v ponedeljek posredovali odgovor, da se med ožje družinske člane v Sloveniji štejejo: zakonec, zunajzakonski partner, partner iz sklenjene ali nesklenjene partnerske zveze in razvezani zakonec ter partner, ki mu je s sodno odločbo prisojena preživnina, in njihovi starši, otrok (zakonski in nezakonski otrok, posvojenec in otrok, ki je z odločbo pristojnega organa nameščen v družino z namenom posvojitve).

Pojasnili so še, da Odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 omogoča nekaj izjem za vstop iz držav na rdečem seznamu brez odreditve karantene, vendar med njimi ni prehajanja meje iz družinskih razlogov oz. zaradi vzdrževanja stikov z ožjimi družinskimi člani.

Vendar poudarjajo, da "prehajanje meja ni prepovedano," saj prebivalci držav na rdečem seznamu lahko vstopijo, a jim je odrejena 10-dnevna karantena. Dodajajo še, da vlada redno ugotavlja strokovno utemeljenost ukrepov na meji in odloči, ali se ukrepi še naprej uporabljajo, ali pa jih spremeni oziroma odpravi.

Snidenje na ameriško-kanadski meji med pandemijo. Foto: AP
Snidenje na ameriško-kanadski meji med pandemijo. Foto: AP

Na pot brez zagotovil

Meta je nameravala Jasona v ZDA obiskati že maja, vendar je bil zaradi pandemije polet odpovedan. V ZDA je želela nato odpotovati sredi poletja, vendar to ni bilo izvedljivo, saj bi morala iz Slovenije najprej v državo zunaj območja schengna, kjer bi morala ostati 14 dni v karanteni, šele nato bi lahko odletela v ZDA, po vrnitvi pa bi morala znova za 14 dni v karanteno. "Za to preprosto nimam dovolj dopusta," pravi.

Odločila sta se, da bo namesto tega Jason prišel v Slovenijo. S tem se je strinjal tudi njegov delodajalec, saj že vse od marca tako ali tako delajo od doma.

Logistični rebus pa se je s tem šele začel reševati. Meta je od pristojnih služb v Sloveniji želela dobiti zagotovila, da ga bodo spustili čez mejo, pri čemer ni dobila enoznačnega odgovora.

Policija jo je želela celo odvrniti od namere: "Vprašali so me, ali se zavedam, da on predstavlja grožnjo meni in družini. V Sloveniji so se znova odprli nakupovalni centri, dopustniki so hodili na Hrvaško na morje. Jason pa je bil še vedno označen za grožnjo javnemu zdravju. Samo zato, ker je Američan, in to kljub temu, da bo prestajal 14-dnevno karanteno."

"Ne greva na počitnice, greva domov si ustvarit življenje"

Neposrednega poleta iz ZDA v Slovenijo ni, zato sta skrbno preučila vse možnosti. "Razmišljala sva tudi o pristanku v Nemčiji, vendar nisva vedela, ali bodo težave glede dovoljenja za tranzit do Slovenije. Pravila se v Evropi izvajajo precej različno od države do države," pove Jason.

Nazadnje sta se odločila, da bo po čezoceanskem poletu v Amsterdamu prestopil na letalo za Zagreb. Hrvaška se je zdela kot logična izbira, saj je odprla meje za turiste, hkrati pa je dopuščala tranzitno prečkanje do Slovenije. Iz Zagreba sta nato brez zapletov z osebnim avtomobilom vstopila v Slovenijo.

"Nikoli nisva dobila zagotovila, da bo dejansko lahko tudi vstopil v Slovenijo. Lahko bi ga zavrnili že v Amsterdamu. Vse dokler nisva prečkala slovenske meje, nisva vedela, ali bo uspelo," se spominja Meta.

"Meje lahko kadar koli znova zaprejo"

Jason in Meta sta sicer vajena zveze na daljavo. Skupaj sta že šest let, v tem času sta tri leta skupaj živela v Nemčiji. Preostali čas se obiskujeta, običajno 3–4-krat na leto. Vendar je bilo tokrat drugače. "Običajno kupiš letalsko vozovnico, odštevaš dneve, se veseliš srečanja ... Tokrat nisva vedela, kaj in kako. Vse skupaj je močno vplivalo na moje duševno zdravje," je povedal Jason.

Slovensko-ameriški par je ob tem ogorčen nad obravnavanjem partnerjev iz različnih držav. "Dovolijo poslovna potovanja, ker so tako pomembna. Midva si skušava zgolj graditi skupno življenje," je ciničen Jason. "Situacija je smešna. Če si poročen, se te virus očitno izogne," pripomni, saj je bilo v času prepovedi nenujnih potovanj mogoče zgolj združevanje poročenih partnerjev.

Partnerja trenutno uživata skupno življenje v Sloveniji, vendar ju skrbi prihodnost, saj lahko "meje kadar koli znova zaprejo".