Nemška kanclerka je zbrane predstavnike iz Evrope pozvala, naj se ne pritožujejo nad davčnimi reformami ameriškega predsednika Donalda Trumpa, temveč naj nanje raje odgovorijo s svojimi reformami. Poudarila je trud Nemčija in Francije, ki si prizadevata za skupni davčni sistem Evropske unije in dodala, da se bodo evropske države morale spopasti z bolj tekmovalnim davčnim okoljem.

Občinstvu je dejala, da je odprta do prihodnjih odnosov z Veliko Britanijo po brexitu, želi pa si obdržati tesno partnerstvo, ki pa ne sme biti v nasprotju z osnovnimi načeli EU-ja.

Povedala je še, da izolacionizem in protekcionizem nista rešitvi za gospodarske izzive držav po svetu. Po poročanju Guardiana je posvarila pred "strupenim populizmom" in posploševanjem. "Kadar rečemo; Američani so protekcionistični ali Nemci so skopuški, posplošujemo. Nato lahko rečemo še, muslimani so takšni, kristjani so takšni. Če ne spoštujemo vsakega človeka kot posameznika in imamo o njem izoblikovano mnenje, še preden z njimi govorimo - to je osnova populizma."

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v govoru oznanil, da je Francija po sprejetih reformah gospodarsko okrevala. Države je pozval k tesnemu sodelovanju, s katerim je možno premagati negativne učinke globalizacije. Na koncu govora je Macron dejal, da bo močno sneženje te dni v Davosu morda koga pripravilo do prevpraševanja podnebnih sprememb, s čimer se je brez omembe imena pošalil na Trumpov račun.

Gentiloni in Cipras okrcala države srednje in vzhodne Evrope
Premierja Italije in Grčije, Paolo Gentiloni in Aleksis Cipras, sta v Davosu okrcala države srednje in vzhodne Evrope zaradi pomanjkanja solidarnosti v begunski krizi. "Jaz in Paolo sva poskusila veliko, da bi prepričala naše partnerje v EU-ju, da se je potrebno lotiti tega problema ne kot sredozemskega problema, ampak kot evropskega in mednarodnega," je dejal Cipras.

Italija in Grčija sta v času največjega prihoda beguncev leta 2015 in 2016 sprejeli največj prebežnikov. Višegrajska četverica se medtem upira solidarnostnemu programu prerazporeditve beguncev po državah EU-ja. Premierja menita, da bo pomanjkanje solidarnosti vplivalo tudi na prihajajoča pogajanja o proračunu EU-ja.

Mnangagwa napovedal transparentne volitve
Novi zimbabvejski predsednik Emmerson Mnangagwa je v nagovoru napovedal, da bo država predsedniške volitve izpeljala do julija. Obljubil je, da bo upošteval izide volitev, tudi če zmaga opozicija. Tujim voditeljem je naznanil, da je država odprta za poslovanje. V drugi polovici predsednikovanja Roberta Mugabeja se je zimbabvejsko gospodarstvo namreč sesulo, kar je tudi eden izmed povodov za lanski vojaški udar in poznejši Mugabejev odstop.

Kitajska napovedala odpiranje trga
Kitajska je na začetku drugega dne foruma zagotovila svojo zavezanost globalizaciji in odpiranju trga tujcem. Vodilni kitajski ekonomist Liu He, najvišji predstavnik Kitajske na forumu, je pojasnil, da bo Kitajska sprejela še več ukrepov za spodbujanje tujih investicij. "Nekateri ukrepi bodo presegli pričakovanja do naše države," je napovedal Liu.

Kitajske oblasti bodo po njegovih napovedih odprle bančni sektor, sektor varovanja in zavarovanja, pa tudi nekatere logistične sektorje za tuje vlagatelje. "Naše glavno načelo je, da odpravimo ovire za tuje investicije," je poudaril Liu in napovedal tudi povečanje ukrepov za zaščito intelektualne lastnine.

Kitajska je bila dolgo deležna očitkov, da sama izkorišča prednosti globalizacije, hkrati pa svoje trge zapira za tujce. Komunistično vodstvo je v zadnjem času nekatere omejitve že odpravilo, vendar gospodarstveniki opozarjajo, da to počnejo prepočasi.

Na forumu več kot 3.000 predstavnikov
Letnega srečanja se v letovišču v švicarskih Alpah udeležuje več kot 3.000 vodilnih svetovnih politikov, gospodarstvenikov in akademikov. Dogajanje v švicarskem kantonu Graubünden bo vrhunec predvidoma doseglo na zadnji dan, v petek, ko bo udeležence nagovoril ameriški predsednik Donald Trump. Medtem ko se WEF namreč zavzema za odprto svetovno gospodarstvo, Trump velja za izolacionista.

Trudeau si prizadeva prepričati Trumpa
V torek je največ pozornosti požel kanadski premier Justin Trudeau, ki se je zavzel za pravice ženske, hkrati pa je ošvrknil tudi izolacionistične poteze Trumpa, je poročal dopisnik RTV Slovenija Janko Petrovec. "Zelo se trudimo, da bi naš južni sosed doumel, da je sporazum NAFTA dober. Ne koristi samo nam, ampak tudi njemu in vsemu svetu," je povedal Trudeau. Kanadski in mehiški pogajalci se te dni trudijo za prenovo sporazuma o prosti trgovini v Severni Ameriki, da bi tako preprečili izstop ZDA iz njega. Hkrati je Trudeau oznanil, da je enajst držav Transpacifiškega partnerstva uspešno obnovilo sporazum o sodelovanju.

Trumpova administracija je iz sporazuma izstopila že pred letom. Preostale države – Avstralija, Brunej, Kanada, Čile, Japonska, Malezija, Mehika, Nova Zelandija, Peru, Singapur in Vietnam – so nadaljevale pogajanja. Pogajanja o oblikovanju partnerstva so se začela že leta 2009, ko je takratni ameriški predsednik Barack Obama želel doseči nov dogovor, ki bo poudarjal pomen odprtega trga in zvišanja kakovosti delovnih mest. To pa se je spremenilo z novo trgovinsko politiko. To vodi Trump, ki se bo v petek udeležil foruma in tam predstavil politiko Najprej Amerika.

ZDA želijo sodelovati s preostalim svetom
Ameriški minister za finance Steven Mnuchin je v sredo na forumu sicer dejal, da želijo ZDA kljub takšni politiki sodelovati s preostalim svetom. "Obisk je namenjen politiki Najprej Amerika, vendar je del te politike tudi sodelovanje s preostalim svetom," je poudaril. Pojasnil je, da to pomeni, da želi Trump ob tem le poskrbeti za ameriške interese, kot to za svoje državljane počnejo preostali voditelji.

Ameriški proizvajalci pralnih strojev proti carinam
Veliko pozornosti je v preteklih dneh prejela Trumpova odločitev, da uvede visoke dajatve na uvožene solarne panele in velike pralne stroje, kar je razjezilo predvsem Kitajsko in Južno Korejo. Trump trdi, da bodo državljani "dobili nazaj svoje službe, ZDA pa bodo po dolgem času spet imele svoje produkte".

Na drugi strani ameriški proizvajalci nad uvedbo 20 do 30-odstotnih carinskih davkov niso tako navdušeni. "Gre za osnovno ekonomijo: če podražiš ceno produkta, se bo povpraševanje po njem zmanjšalo," je dejala Abigail Ross Hopper, predsednica združenja ameriških podjetij, ki se ukvarjajo s solarno energijo. V združenju opozarjajo, da bi višje carine lahko znižale nakupe za 20 odstotkov, kar bi pomenilo izgubo 23.000 delovnih mest, saj so ZDA za Kitajsko, Japonsko in Nemčijo četrto največje solarno tržišče.

Ameriški proizvajalec pralnih strojev Whirlpool ter solarni podjetji Suniva in Solar World Americas so se glede zvišanja carin že pritožile na Mednarodni trgovinski center, ki se je izrekel v korist podjetij.

Ross zagovarja Trumpa
Ameriški minister za trgovino Wilbur Ross je zagovarjal Trumpovo odločitev in dejal, da so ZDA pripravljene braniti svoje interese v "trgovinskih vojnah", ki potekajo vsak dan, zdaj pa "ameriške sile prihajajo na okope".

Kot je pristavil Trudeau, vsa nova gibanja sporočajo, da se mora zelo kritično govoriti o spoštovanju pravic žensk, o njihovi enakopravnosti in dinamiki moči med spoloma. "Spolno nadlegovanje, denimo v poslovnem ali političnem svetu, je sistemski problem in zato nesprejemljiv," je dodal kanadski premier, ki letos predseduje skupini industrijsko najbolj razvitih držav G7. Po njegovih besedah je enaka višina plač pri ženskah in moških pogoj za spopad še z drugimi neenakopravnostmi žensk, kot so pri načrtovanju družine, napredovanjih in varnosti zaposlitve.