Po razsodbi se je v Zagrebu in drugih mestih zbralo na tisoče ljudi, ki so protestirali proti trenutnemu političnemu vodstvu. Foto: EPA
Po razsodbi se je v Zagrebu in drugih mestih zbralo na tisoče ljudi, ki so protestirali proti trenutnemu političnemu vodstvu. Foto: EPA
Stipe Mesić
Mesić se je v svojem razmišljanju dotaknil tudi obtožb, da je veleizdajalec, vloge Cerkve pri netenju napetosti in približevanja Hrvaške Evropski uniji. Foto: EPA
Na Hrvaškem polemika o zapiskih

Nekdanji hrvaški predsednik je v prvem odzivu na sodbo generaloma Gotovini in Markaču, ki sta bila nedavno zaradi zločinov nad srbskimi civilisti med operacijo Nevihta in po njej obsojena na 21 oziroma 18 let, dejal, da ni nobenega dvoma o tem, da je takratni državni vrh za te zločine vedel.

"Dolgo sem razmišljal, ali naj to javno izrečem, a zdaj sem se odločil, da bom: bil sem zraven, ko je eden izmed takratnih ministrov, ki je še danes zelo glasen, Tuđmanu predlagal, da naj srbske vasi v zahodni Slavoniji gorijo v treh izmenah. Točno tako - naj jih požigajo tri izmene. Ne bom imenoval tega ministra, saj nisem ne tožilec ne sodnik, ampak zapomnil sem si, kaj sem videl in slišal," je zapisal Mesić v besedilu, ki ga bo v celoti v soboto objavil časopis Novi list.

Lastnik dokumentacije je vlada
Odzval se je tudi na spor, ki se je na Hrvaškem pojavil okoli tega, kdo je odgovoren za predajo zapisa s srečanja hrvaškega političnega in vojaškega vrha na Brionih Mednarodnemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji.

"Ne jaz ne moj urad nikoli nismo predali t. i. Tuđmanovih transkriptov haaškemu sodišču. Še več, z januarjem leta 2001 je lastnik celotne dokumentacije postala vlada, zato so vse zahteve za predajo dokumentov Haagu šle prek vladnega urada za sodelovanje s Haagom. Da bom povsem jasen - moj urad je takrat igral vlogo 'servisa', saj so zahteve haaškega sodišča prek vladnega urada prihajale k nam. Kar zadeva brionski transkript, ki naj bi zapečatil usodo Gotovine in za katerega se govori, da sem ga jaz dostavil Haagu, kar je še ena v vrsti laži, želim, da javnost izve - ta transkript ne more biti dokaz, kot trdijo nepoučeni in zlonamerni. Dokaz je izvirni zvočni zapis s tega 'famoznega' sestanka. Ta zapis je, skupaj s skrajšanim videoposnetkom, Protiobveščevalna agencija, katere vodja je bil takrat Tomislav Karamarko, našla v kletnem arhivu. Ko je preverila njegovo avtentičnost, ga je predala haaškemu sodišču," je zapisal.

Dodal je, da v tem primeru njegov urad ni odigral vloge 'servisa', saj sam s tem ni imel nikakršne povezave. Znova pa je poudaril, da je ključen avdioposnetek in ne sam prepis pogovora, zato se tudi sam sprašuje, zakaj ga niso izvzeli iz arhiva, ko so pregledovali Tuđmanovo dokumentacijo. "Mnogo dokumentov je namreč izginilo," piše Mesić in dodaja, da se je to dogajalo še pred njegovim prihodom na predsedniški položaj.

Čustva so eno, pravo drugo
Na zaplet okoli predaje brionskega transkripta se je odzval tudi zdajšnji hrvaški predsednik Ivo Josipović. Po srečanju z vojnimi veterani je zatrdil, da so izmenjave dokumentov potekale prek vladnega urada za sodelovanje s Haagom, "če pa se bo izkazalo, da je bilo kaj drugače, se je o tem pripravljen pogovarjati".

Dodal je, da se pojavljajo dvomi o verodstojnosti teh prepisov, zato bi bilo treba potrditi, ali so pravilni. "Hrvaška je pravna država in spoštuje mednarodno pravo. Vemo, da se določena dejanja ne bi smela zgoditi, prihajalo je tudi do zločinov, zločine pa je treba kaznovati," je bil jasen Josipović. Poudaril je še, da so "čustva eno, tisti, kar dela politika, ki spoštuje pravo, pa mora biti nekaj drugega".

Predsednik je znova zatrdil, da so ocene Haaga o skupnem zločinskem dejanju nesprejemljive in da je prepričan, da bo v drugostopenjskem procesu resnica prišla na dan.

Kosorjeva želi preveriti Mesićeve izjave
Na Mesićeve besede se je nato odzvala premierka Jadranka Kosor, ki je dejala, da je zahtevala obsežno poročilo o delovanju vladnega urada za sodelovanje s haaškim sodiščem. Pogovarjala se je tudi z notranjim ministrom Tomislavom Karamarkom, ki ga je Mesić v pismu navedel kot odgovornega za to, da je nekdanja protiobveščevalna služba, ki jo je takrat vodil, v Haag poslala zvočni in videozapis brionskega srečanja.

Kosorjeva je povedala, da je od vladnega urada za sodelovanje s haaškim sodiščem zahtevala preiskavo o vseh navedbah, ki jih je bilo slišati v javnosti o omenjenih brionskih transkriptih. Minister Karamarko pa je zanikal nekatere Mesićeve trditve. V kratki izjavi je dejal, da protiobveščevalna agencija nikoli ni posredovala nobenega zapisa haaškemu sodišču, in dodal, da so obveščevalci preverjali dokumentarne zapise z Brionov aprila 2005 ter jih potem izročili državnem tožilstvu.

Na Hrvaškem polemika o zapiskih