Njegova napoved kandidature na začetku meseca je sprožila številne kritike.

"Evropa je vedno imela posebno mesto v mojem srcu. Evropskemu projektu sem služil s strastjo in prepričanjem skoraj deset let – najprej kot belgijski premier, nato pa v svoji trenutni vlogi. Zato se mi je zdelo naravno, da kot vsak voditelj, ki želi nadaljevati služenje svoji državi, stopim pred volivce, da bi zagovarjal evropski projekt," je na Facebooku zapisal predsednik Evropskega sveta.

Poudaril je, da je z zgodnjo napovedjo kandidature na začetku januarja skušal zagotoviti preglednost svojih namenov in dati Evropskemu svetu, v katerem so voditelji držav članic, dovolj časa za nemoten prenos oblasti. Vendar pa je odločitev za kandidaturo spodbudila zelo veliko medijsko pozornost in špekulacije, je še zapisal Michel in dodal, da je to do določene mere tudi pričakoval.

"Ne želim, da bi ta odločitev odvrnila našo pozornost od našega poslanstva ali spodkopala to institucijo in naš evropski projekt. Prav tako ne želim, da bi jo kdor koli izkoristil za ustvarjanje delitev v Evropskem svetu, ki mora po mojem mnenju neutrudno delati za evropsko enotnost," je poudaril.

Dodal je, da spoštuje vsakršno politično kritiko in legitimne argumente, vendar pa so osebni napadi po njegovih besedah zasenčili argumente, utemeljene na dejstvih. Zato je znova razmislil o svoji zavezanosti volitvam, ki ji je zvest že 30 let.

"Zaradi vsega tega in da bi se lahko še naprej osredotočal na svoje poslanstvo, ne bom kandidiral na evropskih volitvah. Vse napore bom vložil v svoje trenutne zadolžitve, ki jih bom odločno izpolnjeval do njihovega izteka. Vedno bom goreč zagovornik demokratične, močne in enotne Evrope, ki sama kroji svojo usodo," je poudaril.

Pojasnil je, da bo o svoji nadaljnji poti razmislil ob koncu mandata predsednika Evropskega sveta, ki se mu izteče konec novembra letos.

Michel je 7. januarja sporočil, da namerava belgijsko liberalno stranko Reformistično gibanje (MR) popeljati na volitve v Evropski parlament, ki bodo v Belgiji potekale 9. junija. To je naletelo na številne kritike tako v drugih evropskih političnih skupinah kot tudi pri nekaterih liberalcih.

Med drugim so ga kritizirali, ker bi lahko njegov predčasni odhod pomenil, da bi vodenje Evropskega sveta začasno prevzel madžarski premier Viktor Orban, čigar država bo v drugi polovici leta predsedovala Svetu EU-ja. To bi sicer lahko voditelji članic preprečili z izbiro Michelovega naslednika pred njegovim odstopom ali pa s spremembo poslovnika institucije.