Pri vzponu Slobodana Miloševića je po mnenju mnogih pomembno vplivala njegova žena Mira Marković. Foto: EPA
Pri vzponu Slobodana Miloševića je po mnenju mnogih pomembno vplivala njegova žena Mira Marković. Foto: EPA
Slobodan Milošević
Milošević je politično pot začel leta 1983. Foto: EPA
Miloševićeva družina
Miloševićeva družina - sin Marko z ženo in žena Mira. Foto: EPA

Milošević se je rodil leta 1941 v Požarevcu v Srbiji. Leta 1964 je v Beogradu diplomiral na pravni fakulteti, potem pa se je poročil s profesorico Marijo Marković; rodila sta se jima sin Marko in hči Marija.

Svojo kariero je začel kot gospodarski svetovalec beograjskega župana. Več let je bil na čelu velikega srbskega energetskega podjetja Tehnogas, potem pa je postal predsednik Beograjske banke, največje banke v nekdanji Socialistični federativni republiki Jugoslaviji (SFRJ).

Politična pot
Aktivno je bil v politično življenje vključen leta 1983, ko je začel zasedati najbolj pomembne položaje tako na ravni lokalnih - beograjskih, kot tudi republiških - srbskih oblasti. Leta 1989 je bil prvič izvoljen za predsednika predsedstva Srbije.

Za predsednika republike je bil izvoljen leto kasneje, ko so ga Srbi decembra podprli na prvih večstrankarskih volitvah po drugi svetovni vojni. Takrat je tudi ustanovil Socilastično stranko Srbije (SPS).

23. julija 1997 je bil izvoljen na mesto predsednika Zvezne republike Jugoslavije (ZRJ) in je na tem položaju ostal do oktobra 2000, ko ga je po parlamentarnih volitvah, na katerih je zmagal opozicijski Vojislav Koštunica, s prestola odnesla razjarjena stavkajoča množica. Pridružili so se ji tudi policisti.

1986 - ob podpori Ivana Stambolića je Milošević izvoljen za predsednika CK ZK Srbije.
1990 - ustanovi Socialistično stranko Srbije, ki decembra zmaga na prvih večstrankarskih volitvah. Konec tega leta je izvoljen za predsednika Srbije. 1995 - Milošević poleg Franja Tudjmana in Alije Izetbegovića podpiše daytonski sporazum.
1997 - prvič je izvoljen za predsednika Jugoslavije.
1999 - med bombardiranjem Jugoslavije v Haagu proti njemu sprožijo postopek zaradi suma vojnih zločinov.
Haaško obdobje
1. aprila 2001 so ga prijele oblasti pod vodstvom premierja Zorana Djindjića in ga na srbski praznik Vidov dan 28. junija istega leta izročile haaškemu sodišcu. V Haagu se je od začetka leta 2002 zagovarjal zaradi očitanih mu zločinov med vojnami na Hrvaškem in v BiH-u med letoma 1992 in 1995 ter nad kosovskimi Albanci v letih 1998 in 1999.

Med sojenjem se je večkrat pritoževal zaradi slabega zdravja, predvsem je imel težave s srčnim pritiskom. Sodišce je prosil, naj mu dovoli odhod na zdravljenje v Rusijo, a mu to v strahu, da se ne bo več vrnil, niso odobrili.