Čeprav večina pripadnikov Rohingje živi v Mjanmaru že več generacij, jih tamkajšnji prebivalci obravnavajo kot vsiljivce, ki so iz Bangladeša v njihovo državo  prišli, da jim ukradejo njihovo zemljo. Foto: EPA
Čeprav večina pripadnikov Rohingje živi v Mjanmaru že več generacij, jih tamkajšnji prebivalci obravnavajo kot vsiljivce, ki so iz Bangladeša v njihovo državo prišli, da jim ukradejo njihovo zemljo. Foto: EPA
Mjanmar, Rohingji
Ker ima muslimanska skupnost Rohingja malo zakonitih pravic v Mjanmaru, je njihov položaj vse težji. Vse več se jih izseljuje iz države, med drugim tudi zato, da se izognejo preganjanju. Foto: EPA
Mjanmar, Rohingji
Številni pripadniki Rohingje si poiščejo zatočišče v bagunskih taborih. Foto: EPA
Mjanmar, Rohingji
Združeni narodi opozarjajo, da bi lahko nasilje ogrozilo reforme v Mjanmaru. Foto: EPA

To so bile besede predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa, ki je bil na odprtju mirovnega centra Jangon v Mjanmaru in obljubil, da bo letošnja Nobelova nagrajenka za mir Evropska unija za nujno humanitarno pomoč v tej državi namenila štiri milijone evrov.

Nasilje v zvezni državi Rakhine se nadaljuje
Barroso je pozval k ustavitvi verskega nasilja v mjanmarski zvezni državi Rakhine blizu meje z Bangladešem, kjer je v etičnem nasilju med budistično skupnostjo Rakhine in muslimansko skupnostjo Rohingja v samo desetih dneh v oktobru umrlo 89 ljudi, 129 je bilo ranjenih, več tisoč jih je moralo zapustiti svoje domove.

Nasilje je izbruhnilo po tem, ko so pripadniki muslimanske skupnosti protestirali zaradi pomanjkanja pomoči in hrane v njihovih vaseh ter požigali hiše v krajih Min Bja in Mrauk Oo.

Sprti strani ne popustita
"Pristojne oblasti ne rešujejo težave in vojaki nas ne ščitijo … Počutim se, ko da sem v peklu. Nihče nas ne ščiti, nikamor ne moremo iti in ne moremo dobiti dela," je dejala muslimanka Kjav Mjin, ki si je poiskala zatočišče v begunskem taborišču Thečaung – to je sicer zunaj države Rakhine.

Na drugi strani pa so jezni tudi pripadniki skupnosti. "Ti ubogi muslimani, ki vsak mesec živijo iz rok v usta, so zažgali svoje domove samo zato, da bi dobili pomoč Združenih narodov, ki jim nudi zatočišče in hrano," je dejal 37 let star trgovec Maung Than Naing, ki je dodal, da v svoji vasi Kjauktav ne želi več sobivati z muslimani.

Jangon za spodbujanje dialoga
Za zagon mirovnega centra Jangon, katerega cilj je spodbujanje dialoga med različnimi etničnimi skupinami v Mjanmaru, bo EU sprva namenil 700.000 evrov, dodatna pomoč bo sledila ob koncu leta. Sicer pa bo prihodnje leto EU prispeval 30 milijonov evrov za mirovni proces, so sporočili iz Bruslja.

Predsednik Evropske komisije, ki se je v Mjanmaru srečal s predsednikom Thein Seinom in opozicijsko voditeljico Aung San Su Či, je še opozoril, da je Mjanmar "desetletja trpel zaradi nasilnega konflikta in notranjih delitev". "Zdaj je nastopil čas, da obrne stran in sprejme imenitno priložnost za mir."

Najbolj preganjana manjšina na svetu
Aung San Su Či je po sestanku z Barrosom dejala, da ne more govoriti o statusu Rohingje, kar je izzvalo kar nekaj kritik na njen račun. Rohingja je po mnenju Združenih narodov najbolj preganjana manjšina na svetu.

Za BBC je dejala, da sta v zvezni državi Rakhine zaradi nasilja škodo utrpeli obe strani, da pa ne more favorizirati ene ali druge strani. Čeprav obe skupnosti poziva k strpnosti, je dodala, da ni seznanjena s podatkom, da je bilo okoli 800.000 članom Rohingje zavrnjeno mjanmarsko državljanstvo.

Potrebna bo sprememba zakona
Dodala je tudi, da bi morali sporni zakon iz leta 1982, ki ga je sprejela vojaška hunta, znova preučiti. Zakon namreč Rohingje ne priznava kot ene izmed 135 etičnih manjšin v državi, zato nimajo priznanih državljanskih pravic in so obravnavani kot drugorazredni državljani. Bangladeš jim prav tako ne prizna državljanstva. V Mjanmaru pa naj bi jih živelo okoli 800.000.