Ugandski predsednik je na oblast prišel leta 1986, kritiki pa opozarjajo, da njegova vladavina postaja vse bolj avtoritativna. Foto: EPA
Ugandski predsednik je na oblast prišel leta 1986, kritiki pa opozarjajo, da njegova vladavina postaja vse bolj avtoritativna. Foto: EPA

Svojim privržencem je Museveni na sobotnem shodu dejal, da je, kot v preteklosti, tudi zdaj pripravljen, da jih vodi, članom parlamenta pa se je zahvalil, ker so v začetku leta z veliko večino podprli ukinitev omejitve za ponovne kandidature za predsednika.

EU in ZDA so Musevenija dolgo časa postavljali za zgled drugim afriškim voditeljem, saj je Ugando naredil zanimivo za investitorje, uspelo pa mu je zaustaviti tudi epidemijo aidsa.

V zameno za odpoved ponovne kandidature so mu zahodne države ponujale tudi delo v ZN-u, kar pa je ta zavrnil, saj pravi, da bi bilo delo v ZN-u zanj žalitev, ker ne more delati tam, ko pa je Afrika tako šibka. Iščem ideal in ne službe, je še dejal Museveni.

Pretekli teden so oblasti zaradi domnevne izdaje aretirale Musevenijevega glavnega tekmeca Kizo Besigjeja, ki se je konec oktobra vrnil iz izgnanstva. Njegova aretacija je sprožila najhujše ulične proteste v zadnjih desetletjih.

Volitve februarja ali marca prihodnje leto bodo prve večstrankarske volitve v zadnjih dveh desetletjih.