Kot je nadaljeval ukrajinski predsednik Zelenski, "ni nobenega opravičila za jedrsko izsiljevanje", skupini G19 – s čimer je izrecno izključil Rusijo, ki je sicer članica skupine G20 – pa se je zahvalil, da je to jasno povedala. V govoru je Zelenski med drugim predstavil načrt za končanje vojne, ki ni mogoč brez umika ruskih sil in obnove ozemeljske celovitosti ukrajinske države. "Želim, da se ta agresivna ruska vojna konča pravično in na temelju ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava," je poudaril. Po vojni potrebuje Ukrajina "učinkovita varnostna jamstva", sicer pa je za vzpostavitev povojne varnostne arhitekture predlagal sklic mednarodne konference, na kateri bi sklenili t. i. kijevski sporazum.

Rusija je poleg Brazilije in Mehike edina članica G20, ki je na vrhu na indonezijskem Baliju ne zastopa njen predsednik Vladimir Putin, ampak zunanji minister Sergej Lavrov.

Podobne poudarke so ob odprtju vrha navedli tudi drugi voditelji, med njimi gostitelj, indonezijski predsednik Jojo Widodo, ki je vrh odprl z začetkom prvega plenarnega zasedanja o prehranski varnosti. "Če se ta vojna v Ukrajini ne konča, se bomo težko premaknili naprej. Ne smemo deliti sveta. Ne smemo dovoliti, da svet zajame nova hladna vojna," je poudaril.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v govoru ostro kritizirala rusko izkoriščanje energije. "Vidimo, da Rusija svoj plin raje sežiga, namesto da bi ga prodajala," je dejala in opozorila, da to ustvarja pomanjkanje na svetovnih energetskih trgih in povzroča skokovito rast cen. Ker energijo uporablja kot orožje, je Rusijo kritiziral tudi predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Poudaril je, da ima to negativne posledice za gospodarstvo ne samo v Evropi, ampak po vsem svetu.

Indijski premier Narendra Modi je pozval k "vrnitvi na pot premirja in diplomacije" ter posvaril, da so svetovne dobavne poti zaradi podnebnih sprememb, pandemije covida-19 in trajajoče vojne v Ukrajini razpadle. Pri ustvarjanju "novega svetovnega reda" ima ključno vlogo skupina G20, je menil.

Kitajski voditelj Ši Džinping je posvaril pred izkoriščanjem hrane in energije kot orožja, kar je mogoče razumeti kot posredno kritiko Rusije. Ši se je tik pred začetkom vrha G20 ločeno sestal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom. Ta ga je po navedbah Elizejske palače pozval, naj okrepi pritisk na Rusijo, da sede za pogajalsko mizo. Pozval ga je tudi k združitvi sil za odgovor na mednarodne krize, kot je ruska vojna v Ukrajini, saj je stabilnost sveta tudi v interesu Kitajske. Ši je medtem pozval Francijo in EU k ohranitvi duha neodvisnosti in avtonomije. Diplomatski viri so dejali, da je to mogoče razumeti kot željo, da bi bile evropske države bolj neodvisne od ZDA.

V govoru na vrhu je nato Ši pozval države k enotnosti. "Vse države bi morale delitve nadomestiti z enotnostjo, spore s sodelovanjem ter izključevanje z vključevanjem," je dejal. Zavzel se je tudi za sprejetje Afriške unije v skupino G20.

Srečanje Lavrova s kitajskim kolegom

Ruski zunanji minister Lavrov se je ob robu vrha srečal s kitajskim kolegom Vang Jijem in zatrdil, da Rusija in Kitajska ohranjata "vseobsegajoče partnerstvo in strateško sodelovanje".
Lavrov je kolegu čestital za uspešno izpeljan partijski kongres, ki je oktobra potekal v Pekingu, in dejal, da bo to "zagotovilo kontinuiteto na poti partnerstva in strateškega sodelovanja" med Rusijo in Kitajsko.

Lavrov se ni udeležil uradnega kosila voditeljev držav in vlad G20, je pa imel govor na drugem delovnem zasedanju. Sestal se je tudi z generalnim sekretarjem ZN-a Guterresom. Po poročanju ruskih državnih medijev naj bi se minister nameraval vrniti v Rusijo že drevi, še pred koncem vrha v sredo.

V primerjavi z julijem, ko je Lavrov predčasno zapustil srečanje zunanjih ministrov G20, potem ko so drugi udeleženci ostro obsodili rusko agresijo v Ukrajini, je vodja ruske diplomacije tokrat poslušal ostre kritike na račun Rusije. Dvorane ni zapustil niti takrat, ko je imel videonagovor ukrajinski predsednik Zelenski.

Lavrov je v odgovor na kritike Rusije dejal, da je Ukrajina tista, ki blokira pogajanja o končanju konflikta, Zahod pa obtožil "politizacije" sklepne izjave po vrhu G20. Dejal je, da so pogoji Kijeva za ponovni začetek pogajanj z Moskvo "nerealni". "Težave so na ukrajinski strani, ki kategorično zavrača pogajanja in postavlja pogoje, ki so očitno nerealni," je novinarjem dejal ruski zunanji minister.

"Želimo videti konkretne dokaze, da je Zahod resno zavzet za pogajanja, kar vključuje discipliniranje Zelenskega. Morajo mu pojasniti, da se to ne more nadaljevati, da to ni v interesu ukrajinskega ljudstva," je dejal Lavrov.

Voditelji naj bi sprejeli skupno izjavo

Tuje tiskovne agencije že poročajo o osnutku skupne izjave, ki naj bi jo na tokratnem vrhu sprejeli voditelji. V njej naj bi med drugim izrazili globoko zaskrbljenost zaradi svetovne prehranske varnosti in pozvali k podaljšanju sporazuma o izvozu žita iz Ukrajine. Kljub nasprotovanju Moskve naj bi članice v sklepni izjavi odločno obsodile vojno v Ukrajini in izpostavile njene uničujoče posledice za človeštvo in svetovno gospodarstvo na področju oskrbe z energijo, prehranske varnosti ter tveganj za finančno stabilnost. Priznale naj bi tudi različna stališča članic do tega vprašanja.

Predsednik Evropskega sveta Michel je pred vrhom dejal, da gre kljub različnim stališčem članic, o katerih še tečejo pogajanja, sklepna izjava "v pravo smer" glede obsodbe ruske invazije v Ukrajini. Že to je po njegovih besedah dosežek. Na novinarski konferenci je še dejal, da bo to eno najtežjih vrhunskih srečanj te skupine.

Voditelji naj bi se v sklepni izjavi zavzeli tudi za okrepitev prizadevanj za varstvo okolja in njihovega financiranja. Pozvali naj bi še k napredku pogajanj o finančni odškodnini za posledice podnebnih sprememb v revnih delih sveta in potrdili, da je treba na srednji rok postopoma opustiti subvencije za fosilna goriva.