Registru, ki pomeni prvi korak do mednarodnega odškodninskega mehanizma za žrtve ruske agresije, se je pridružilo 40 od 46 držav članic Sveta Evrope, med njimi tudi Slovenija, tri pa so izrazile namero.

Razširjenemu delnemu sporazumu o registru so se pridružile tudi Evropska unija in tri države opazovalke – Kanada, Japonska in ZDA, so sporočili iz Sveta Evrope (SE).

Generalna sekretarka Sveta Evrope Marija Pejčinović Burić je odločitev o vzpostavitvi registra škode pod okriljem SE-ja označila za zgodovinsko, saj bo "podprla žrtve pri evidentiranju njihovih izgub". Poudarila je, da je s podporo zelo velike koalicije članic in nečlanic SE-ja ter EU-ja to "ena prvih pravno zavezujočih odločitev, da bo Rusija odgovarjala za svoja dejanja".

Premierka Islandije, ki predseduje SE-ju, Katrin Jakobsdottir, je register škode izpostavila kot "pomemben korak k odgovornosti za zločine, storjene v brutalni ruski vojni, in močno sporočilo podpore Ukrajini".

Evropska unija, ki jo na vrhu zastopata predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, pa je zagotovila znaten prispevek za začetne stroške.

Register bo imel sedež v Haagu na Nizozemskem, satelitsko pisarno pa v Ukrajini. Vzpostavili ga bodo za začetno obdobje treh let. Namenjen bo evidentiranju dokazov in informacij o zahtevkih za škodo, izgube ali poškodbe, ki so posledica ruske agresije proti Ukrajini. Pri SE-ju so poudarili, da bo tlakoval pot prihodnjemu mednarodnemu mehanizmu odškodnin za žrtve ruske agresije, ki bo zagotovil, da bo Rusija Ukrajini plačala celotno odškodnino v skladu z mednarodnim pravom, tudi s pomočjo svojega mednarodno lociranega premoženja.

V sporočilu za javnost je Svet Evrope še izpostavil, da se zdaj težko delo šele začenja, saj morajo zagotoviti, da bo register kmalu začel delovati, tako da bodo žrtve ruske agresije lahko predložile svoje zahtevke.

Ukrajinski premier Denis Šmigalj, ki je prav tako v Reykjaviku, je v imenu Ukrajine pozdravil vzpostavitev registra. "Hvaležni smo Svetu Evrope in vsem sodelujočim državam za tako visoko raven podpore," je dejal in pozval druge države z vsega sveta, "da se mu pridružijo v znak podpore pomembnemu vprašanju odgovornosti Rusije za njeno vojno proti Ukrajini".

Slovenijo na dvodnevnem vrhu, šele četrtem v 74-letni zgodovini organizacije, zastopa predsednica republike Nataša Pirc Musar. Že pred vrhom so iz njenega urada sporočili, da bo Slovenija na vrhu vzpostavitev registra škode podprla. Da ustanovitev registra podpira tudi Slovenija, so sporočili tudi iz vlade. Pojasnili so, da bo deloval kot platforma za medvladno sodelovanje. Po prvih izračunih naj bi njegova vzpostavitev in delovanje stala okoli sedem milijonov evrov letno, minimalni prispevek za Slovenijo pa bi znašal okvirno 25.000 evrov.

Po splošni razpravi se bo vrh predsednikov vlad in držav članic v islandski prestolnici danes končal s sprejetjem deklaracije in predajo predsedovanja Latviji.