Bush se v prvem letu upokojitve udeležuje precej bizarnih dogodkov:  na dan neodvisnosti se je tako pomešal med ljudi na kmečkem pikniku v Oklahomi. Foto: Reuters
Bush se v prvem letu upokojitve udeležuje precej bizarnih dogodkov: na dan neodvisnosti se je tako pomešal med ljudi na kmečkem pikniku v Oklahomi. Foto: Reuters
Pozdrav sosedom v Dallasu. Foto: EPA
'Obredni' met prve žogice na neki bejzbolski tekmi. Foto: EPA
Še vedno najbolj uživa na svojem ranču v Crawfordu, kjer gre lahko 'nazaj k naravi'. Foto: EPA
Veliko časa posveti tudi svojemu najljubšemu hobiju (poleg lova): gorskemu kolesarjenju. Foto: EPA

se očitno zabava. Sam na odru, z mikrofonom v roki pripoveduje zgodbo z začetka leta, ko je sprehajal svojega psa Barneyja po predmestju Dallasa, kjer zdaj živi.
"Hotel sem pozdraviti svoje sosede, ker me je skrbelo, da smo jih vznemirili, ko so izvedeli, da se George Bush seli v njihovo sosesko," začne nekdanji predsednik. "Osem let se nisem sprehajal po tej soseski. Ni to zanimivo? Tudi Barney se še ni sprehajal tam ..., poznal je le trato Bele hiše, ranč v Crawfordu in Camp David." Bush nadaljuje, da se je torej odločil seči sosedu v roko, a v tistem trenutku ugotovil, da v roki še vedno drži plastično vrečko z Barneyjevim iztrebkom.
In še preden se v občinstvu na stadionu v San Antoniu uspe zasidrati podoba "Dubye" z vrečko pasjih iztrebkov, Bush že udari z novo anekdoto. Gre za eno njegovih bolj priljubljenih: pred časom ga je soproga Laura poslala v bližnjo železnino kupit baterijo, in nekdo ga je vprašal, ali mu je kdo kdaj rekel, da je videti popolnoma enak kot nekdanji predsednik. "To se mi stalno dogaja," mu je odgovoril nekdanji prvi mož ZDA. Nato mu je moški odgovoril: "To pa vas gotovo spravlja v bes."

150.000 dolarjev na predavanje
Aplavz. Bush očitno uživa. Kljub občasnim klicem iz množice "Vojni zločinec" in podobno. Bush jih ne sliši. Poravna si sivo obleko in večinoma obožujočemu občinstvu nadaljuje z razlaganjem, kako se pri 63 letih privaja na življenje "navadnega smrtnika".
Kraj dogajanja? Motivacijski seminar, na katerem je Bush glavni govornik. Okoli 15.000 ljudi je plačalo po le 10 dolarjev, da so lahko tu. Motivacijska predavanja so eden izmed Bushevih rednih virov dohodka med upokojitvijo. Za eno predavanje pospravi v žep tudi po 150.000 dolarjev.

Dobrodelnost? Ne za Busha mlajšega
Njegovo življenje slabo leto dni po odhodu iz Bele hiše se diametralno razlikuje od osmih let v Ovalni pisarni. Razlikuje se celo od drugih upokojenih predsednikov. Bush starejši se je vrgel v obnovo New Orleansa po orkanu Katrina, Nixon je pisal knjige, Carter se je trudil posredovati pri bližnjevzhodnem mirovnem sporazumu, Clintonova organizacija si prizadeva odpraviti revščino.
Vse, kar si je Bush želel ob odhodu, ko mu je priljubljenost padla na rekordnih 22 odstotkov, je bila vrnitev v ljubljeni Teksas. In danes ga pogosto opazijo, kako se s svojim gorskim kolesom (in v spremstvu osebnega varnostnika) vozi po dallaških parkih.

Čeprav je demokracijo skušal postaviti za temo svojega predsednikovanja, ima malo ali nič kredibilnosti na področju svobode, enakopravnosti in sočutja. Dobrodelnost mu ne jemlje časa - namesto tega z Lauro raje uživata ob stoječih ovacijah na naključni tekmi teksaškega ženskega bejzbola, ko preseneti študente verske univerze v Dallasu med predavanjem političnih znanosti ali ko se pojavi na praznovanju dneva neodvisnosti v nekem malem kraju v Oklahomi.
Razlage življenjskih odločitev
Kaj torej sploh počne? Marca je bilo napovedano, da bo napisal knjigo spominov. Založbena hiša Crown naj bi po navedbah plačala 7 milijonov dolarjev (5 milijonov manj kot predplačilo Clintonove avtobiografije My Life) za knjigo z naslovom Decision Points, ki naj bi izšla konec prihodnjega leta. Namesto svoje življenjske zgodbe naj bi se Bush v spominih osredotočil bolj na razlago okoli ducata odločitev, ki jih je v življenju sprejel - od tiste, da preneha piti, do tiste, da pošlje vojake v Irak.
Oktobra je Bush imel govor na verski konferenci za starejše občane v Tennesseeju. Dogodek, ki se ga je udeležilo 8.500 ljudi, je bil razprodan. Odkar je 20. januarja pospravil škatle iz Bele hiše, je imel Bush 30 govorov, ne le v ZDA, temveč tudi v Indiji, Južni Koreji, Kitajski in na Japonskem.
Najtopleje je sprejet doma v Teksasu. "V Washington sem prišel z zbirko vrednot, ki sem se jih naučil tu v Teksasu," pripoveduje na stadionu v San Antoniu. "In želel sem, da ljudje razumejo, da ne bom spremenil teh vrednost. Življenjska skušnjava je biti priljubljen, a pomembno je, da se lahko pogledaš v ogledalo in si ponosen na to, kar vidiš." Stadion izbruhne v spontanem aplavzu. "Ni bilo priljubljeno, a verjamem, da sem imel prav."