Na Natovi vaji Anakonda 2016 na Poljskem je sodelovalo okoli 31.000 vojakov iz 24 zavezniških in partnerskih držav, tudi iz Slovenije. Foto: Reuters
Na Natovi vaji Anakonda 2016 na Poljskem je sodelovalo okoli 31.000 vojakov iz 24 zavezniških in partnerskih držav, tudi iz Slovenije. Foto: Reuters
Jens Stoltenberg je dejal, da je Nato, v odgovor na ruska dejanja, okrepil podporo Ukrajini. Foto: EPA

"Rusija mora nehati podpirati upornike in umakniti svoje sile ter vojaško opremo z ukrajinskega ozemlja," je bil jasen Stoltenberg po srečanju obrambnih ministrov zveze Nato v Bruslju in dodal, da mora Rusija ustaviti tudi podporo proruskim upornikom na vzhodu Ukrajine, kar sicer Moskva vseskozi zanika.

Zavezništvo bo še naprej stalo ob strani vladi v Kijevu in nikdar ne bopriznalo ruske "nezakonite in nelegitimne priključitve Krima", je dejal prvi mož Nata in napovedal: "V odgovor na ruska dejanja je Nato okrepil podporo Ukrajini." Zavezništvo Ukrajino tudi sicer že dpodpira pri reformi obrambnega sistema.

Srečanje o sodelovanju med Natom in Ukrajino je bilo na dnevnem redu drugega dne zasedanja obrambnih ministrov Nata v Bruslju. Razpravljali so o varnostnem položaju na vzhodu Ukrajine in napredku pri obrambnih reformah ter pregledali delovanje Natovih skrbniških skladov v Ukrajini.

Ukrajina bo podprla Natova prizadevanja v Črnem morju
Ukrajinski obrambni minister Stepan Poltorak je dejal, da je Ukrajina pripravljena pomagati pri Natovih načrtih za okrepitev vojaške navzočnosti na vzhodu Evrope. Obrambni ministri Nata so v torek potrdili načrt o napotitvi štirih bataljonov na Poljsko in v baltske države.

Nato namerava okrepiti svojo navzočnost tudi v jugovzhodni regiji in proučuje ponudbo Romunije, da zagotovi sedež mednarodne brigade. Poltorak je poudaril, da je Ukrajina pripravljena podpreti Natova prizadevanja ob Črnem morju, tudi pri brigadi v Romuniji, da bi tako zagotovili varnost na območju.

Carter: Nato lahko stori več
Ministri Nata so imeli na programu tudi razpravo o projekciji stabilnosti prek meja zavezništva. Govorili so o podpori zavezništva Iraku in o prihodnjih prioritetah misije Odločna podpora v Afganistanu. Glede Iraka so proučili možnosti Natovega usposabljanja iraških varnostnih sil v Iraku in zagotovitve izvidniških letal awacs v podporo koaliciji, ki se bojuje proti Islamski državi. Stoltenberg je po zasedanju povedal, da si želijo te načrte potrditi na Natovem vrhu julija v Varšavi, s čimer bi razširili obstoječi program usposabljanja iraških sil v Jordaniji.

Ameriški obrambni minister Ashton Carter je po koncu zasedanja pozval zaveznice v Natu, naj dejavneje pomagajo koaliciji pod vodstvom ZDA v boju proti Islamski državi. Po njegovih besedah lahko Nato stori več, da pospeši uničenje Islamske države.

Slovenija: Sodelovanje Nata in EU-ja nujno
V torek zvečer so se obrambni ministri ob delovni večerji sešli s kolegoma iz Švedske in Finske ter z visoko zunanjepolitično predstavnico EU-ja Federico Mogherini. Govorili so o gradnji obrambnih sposobnosti ranljivih držav v soseščini, skupnem zoperstavljanju hibridnemu vojskovanju ter pomorski varnosti v Sredozemlju in Egejskem morju, vključno s preprečevanjem nezakonitih migracij.

Slovenija meni, da je sodelovanje Nata in EU-ja nujno, saj si podvajanj ne moremo privoščiti. Slovenija bo zato podprla oblikovanje skupne izjave, ki jo bosta na področju varnosti v Varšavi sprejela Nato in EU-ja, je v torek ob robu zasedanja povedala obrambna ministrica Andreja Katič.

Del razprave je potekal tudi o morebitni razširitvi delovanja iz Egejskega morja v Sredozemlje, pri čemer bi se lahko operacija EU-ja proti tihotapcem ljudi Sophia povezala z Natovo operacijo Active Endeavour. Slovenija je pri tem, kot že v preteklosti, pripravljena prispevati svoje zmogljivosti.