30 voditeljev držav članic zavezništva je sporočilo, da bodo kot odgovor na ruske poteze "v vzhodni del zavezništva poslali obsežne okrepitve". Dejstvo, da bo zveza na vzhod namestila svoje odzivne sile, tudi bojno konico oziroma sile za zelo hitro odzivanje, pomeni, da gre za sploh prvo namestitev teh sil z namenom skupne obrambe, je povedal Stoltenberg.

Stoltenberg je še dejal, da je Rusija "zatresla mir na evropski celini". "Moskva nosi odgovornost za premišljeno, hladnokrvno in dolgo načrtovano invazijo." Znova je pozval Moskvo, naj takoj ustavi vojaške napade v Ukrajini.

"Stojimo ob strani pogumnim ljudem v Ukrajini. Popolnoma podpiramo ukrajinsko suverenost in ozemeljsko celovitost, njihovo pravico do samoobrambe in pravico, da sami izberejo, po kateri poti želijo iti," je še dejal Stoltenberg. Nato vojske v Ukrajino ne namerava poslati.

Dodal je, da bo Nato v Ukrajino še naprej pošiljal orožje, tudi zračno obrambo. Potrdil je, da skuša Moskva zamenjati vlado v Kijevu. "Krepimo tudi kibernetsko varnost," je dodal.

To je po Stoltenbergovih besedah najresnejša varnostna kriza v Evropi v minulih desetletjih, saj ne gre le za vojno v Ukrajini, temveč Rusija zahteva, da Nato umakne vse sile in infrastrukturo iz skoraj polovice svojih članic, sicer grozi z vojaškimi tehničnimi posledicami.

"To je treba vzeti resno, zato zdaj nameščamo Natove odzivne sile prvič v kontekstu skupne obrambe," je poudaril generalni sekretar. To je več tisoč sil, pomorske in zračne zmogljivosti, tudi bojna konica oziroma sile za zelo hitro odzivanje.

Za vzpostavitev bojne konice oziroma sil za zelo hitro odzivanje so se zaveznice dogovorile leta 2014 na vrhu v Walesu, v odziv na rusko priključitev Krima in nato stopnjevanje rusko-ukrajinske krize s spopadi v Donbasu.

Janša: Prihodnji dnevi bodo odločilni

Vrha se je udeležil tudi slovenski premier Janez Janša, ki je na Facebooku zapisal, da bo naslednjih nekaj dni odločilo, kaj bo Evropa v prihodnosti. "Samo zmaga Ukrajine in Putinov poraz lahko preprečita dolgo obdobje nove hladne vojne," je poudaril.

Za resnično pomoč Ukrajini in zmago v vojni za Evropo bi bilo po Janševih besedah treba storiti tri stvari: Nato bi moral zapreti zračni prostor nad Ukrajino in odvzeti agresorski ruski vojski strateško prednost, EU bi moral Ukrajini zagotoviti perspektivo članstva, demokratični svet pa bi moral s sankcijami osamiti Putinov režim.

Nemčija namerava Natu zagotoviti dodatno vojaško pomoč

Nemčija namerava zvezi Nato ponuditi vojake, sisteme zračne obrambe in vojaške ladje, da bi po ruskem napadu na Ukrajino okrepila njegovo vzhodno krilo. "Poleg vojakov in drugega orožja bomo zagotovili tudi fregato in korveto, pripravljamo pa še več pomoči," je povedala obrambna ministrica Christina Lambrecht. Dodala je, da je Nemčija zanesljiva partnerica v Natu, na katero se zavezniki vedno lahko zanesejo.

Prav tako se Nemčija namerava vključiti tudi v zračni nadzor in zračno obrambo zaveznic, podrobnosti pa za zdaj še usklajujejo. "Po ZDA smo mi tisti, ki prispevamo največ vojakov v Nato, samo v odzivnih silah je trenutno približno 13.000 nemških vojakov," je opozorila ministrica.

Izrazila je veliko zaskrbljenost in ocenila, da so možnosti za dialog s predsednikom Vladimirjem Putinom bistveno slabše, čeprav morajo pogovori vedno ostati ena od možnosti za izhod iz spora. "V zvezi Nato z veliko zaskrbljenostjo opažamo, da je Putin včeraj v svoji vojni napovedi prikrito zagrozil tudi z uporabo jedrskega orožja. Toda z odvračanjem, enotnostjo in jasnim stališčem dokazujemo, da se ne bomo pustili ustrahovati," je dejala Christina Lambrecht in poudarila, da je napad na eno izmed zaveznic napad na vse, kar pa bi imelo strašne posledice za Rusijo.

Da bo v vzhodne zaveznice, natančneje v Litvo, poslala dodatne vojake, je sporočila tudi Norveška.

Prvi koraki sprejeti v četrtek

Zaveznice so že v četrtek sprožile postopke, ki dajejo vojaškim poveljnikom več pooblastil glede nameščanja sil, vključno z Natovimi odzivnimi silami. Namen je preprečiti širjenje spora v zaveznice, je pojasnil generalni sekretar ter napovedal, da bo na vzhodu zavezništva v prihodnjih dneh in tednih še več Natovih sil.

Ameriški predsednik Joe Biden je v četrtek uvedel nove sankcije proti Rusiji, ob tem pa je napovedal tudi nadaljevanje krepitve vzhodnega krila zveze Nato z ameriško vojsko in opremo ter ponovil, da bodo branili vsak centimeter ozemlja Nata, vendar pa se v Ukrajini ne bodo vojskovali. "Naše enote ne bodo šle v Evropo, da bi se borile v Ukrajini, temveč da bodo branile Natove članice in zagotovile podporo našim zaveznikom na vzhodu. ZDA bodo branile vsak centimeter območja pod Natom." Ob tem je napovedal, da bodo ZDA v Nemčijo poslale 7000 vojakov.

Na vrh so v Natu povabili tudi predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela ter Finsko in Švedsko, ki sicer nista članici zavezništva. Od članic EU-ja so tako na vrhu manjkali samo Irska, Avstrija, Malta in Ciper, ki prav tako niso v Natu.

Rusija bo po pričakovanjih v VS-ju izkoristila pravico do veta

Varnostni svet Združenih narodov bo danes po 21. uri po srednjeevropskem času glasoval o resoluciji, ki obsoja ruski napad na Ukrajino, a bo stalna članica VS ZN Rusija po pričakovanjih izkoristila svojo pravico do veta. Predlog resolucije so pripravile ZDA skupaj z drugimi članicami VS-ja ZN-a.

Predlog resolucije najostreje obsoja rusko vojaško agresijo proti Ukrajini in zahteva, da se napad nemudoma ustavi, ruske enote pa vrnejo v Rusijo. Prav tako izraža trdno podporo suverenosti, neodvisnosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine.

Predlog resolucije omenja memorandum iz Budimpešte, s katerim se je Ukrajina odpovedala jedrskemu orožju in ga predala Rusiji v zameno za varnostna zagotovila ZDA in Rusije, ter dogovor iz Minska, ki je omogočil prekinitev sovražnosti med Ukrajino in separatisti na vzhodu.

Predlog resolucije prav tako obsoja priznanje neodvisnosti tako imenovanih republik Doneck in Lugansk kot kršitev ozemeljske celovitosti Ukrajine in jo označuje za kršitev ustanovne listine ZN-a.
Več uspeha se obeta podobni resoluciji v Generalni skupščini ZN-a, v kateri nobena od 193 članic nima pravice do veta. O tej bo potekala razprava v GS-ju ZN-a prihodnji teden.