Večnamenska ladja Slovenske vojske Triglav 11 s 37-člansko posadko je iz koprskega pristanišča proti južnemu Sredozemlju odplula 16. oktobra, v italijansko pristanišče v Augusti pa je vplula v ponedeljek, 19. oktobra. V operaciji Sophia bo sodelovala največ do 31. januarja 2016. Foto: BoBo
Večnamenska ladja Slovenske vojske Triglav 11 s 37-člansko posadko je iz koprskega pristanišča proti južnemu Sredozemlju odplula 16. oktobra, v italijansko pristanišče v Augusti pa je vplula v ponedeljek, 19. oktobra. V operaciji Sophia bo sodelovala največ do 31. januarja 2016. Foto: BoBo
Šentilj
Prebežniki na Šentilju čakajo, da bodo lahko vstopili v Avstrijo. Foto: Reuters
Prebežniki
Nemški minister za notranje zadeve je Avstrijo obtožil, da prebežnike na mejo z Nemčijo vozi ponoči, da lahko tako nenadzorovano prečkajo mejo. Foto: Reuters
Madžarska
Zaradi vala prebežnikov je ograjo na meji s Hrvaško nedavno postavila Madžarska. Foto: Reuters
false
Avstrijska ministrica Johanna Mikl-Leitner ni razkrila časovnega okvira izvedbe napovedanega ukrepa. Foto: EPA
Zaradi prebežnikov ostri toni med Avstrijo in Nemčijo

V akciji, v kateri so v okviru evropske operacije Sophia sodelovale britanske, irske, slovenske, italijanske in nemške ladje, so rešili 1.000 prebežnikov, ki so se z obale Libije v prenatrpanih čolnih prek Sredozemskega morja podali proti Turčiji in Evropski uniji.

V akciji je sodelovala tudi slovenska ladja Triglav, ki je rešila 100 ljudi, 71 moških, 17 žensk in 12 otrok, ter onesposobila tihotapsko plovilo. Posadka Triglava je rešene ljudi nato predala posadki norveške ladje, ki je izvedla nadaljnje postopke.

Avstija bi na mejo s Slovenijo postavila ograjo
Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je po ogledu mejnega prehoda Špilje v torek napovedala, da bo Avstrija na meji s Slovenijo postavila "tehnične ovire". Danes zjutraj pa je za jutranji program avstrijskega radia Ö1 svoje besede že nekoliko spremenila, ko je dejala: "Seveda gre za ograjo ... ne pa tudi za zaprtje meje."

Pozneje je pred srečanjem ministrov v izjavi za novinarje omenila "približno desetdnevno obdobje načrtovanja" tehničnih zapor. Vnovič je zatrdila, da njihov namen ni postaviti ograje okrog Avstrije, dodala pa, da ima tudi vsaka ograja vrata. "Gre za ohranjanje javne varnosti," je poudarila. Možnosti zastoja na slovenski strani pri prehajanju beguncev ni mogla izključiti, kot po njenih besedah ni mogoče izključiti niti zastoja pri sprejemanju iz Avstrije v Nemčijo. "Do tega sicer že prihaja, ker Nemčija prevzema premalo beguncev," je menila.

Ministrica je dejala, da bo morala Avstrija sprejeti ukrepe, če bi se razmere zaostrile. V preteklih dneh so po njenih besedah opazili, da posamezne skupine beguncev "postajajo vse bolj nestrpne in se vedejo vse bolj agresivno". "Gre za to, da omogočimo urejen, nadzorovan vstop," je pojasnila. Avstrijska ministrica je za nastali položaj delno okrivila Nemčijo. "Niti Slovenija niti Avstrija ne pošiljata ljudi v Nemčijo ... Dejstvo je, da ljudje gredo v Nemčijo, saj se počutijo povabljene," je dejala.

Nemčija: Avstrijsko reševanje ušlo izpod nadzora
Na napoved avstrijske ministrice se je odzvala nemška vlada. Tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Seibert je dejal, da evropske begunske krize ni mogoče rešiti z gradnjo ograj ali zidov na mejah. "Problem lahko rešimo le, če bomo kot Evropa zavzeli enako stališče, če bomo delovali skupaj in če bomo to nalogo videli kot skupno," je povedal.

Bes nad siceršnjim ravnanjem Avstrije je izrazil tudi notranji minister Thomas de Maiziere, ki je dejal, da je avstrijsko reševanje prebežniškega vprašanja "ušlo izpod nadzora". Avstrijo je obtožil, da prebežnike na mejo z Nemčijo vozi ponoči, da lahko tako neopazno prečkajo mejo.

Nemčija je zaradi še vedno trajajočega navala prebežnikov nadzor na svoji meji, ki ga je uvedla 13. septembra, podaljšala do 13. novembra. Berlin je o tem tudi pisno obvestil Evropsko komisijo in dodal, da namerava Nemčija, če se razmere bistvene ne bodo spremenile, nadzor na meji ohraniti za skupno tri mesece.

"Avstrija priznala, da madžarski model deluje"
Na avstrijsko odločitev se je odzval tudi madžarski zunanji minister Peter Szijjarto, ki je dejal, da morajo evropski voditelji končati dvoličnost pri reševanju begunske krize. "Avstrija gradi ograjo, a trdi, da bo drugačna od tiste, ki jo je zgradila Madžarska. To kaže na to, da je v Evropi mogoče graditi dve vrsti ograj in uporabljati dvojne standarde," je dejal minister. "Avstrija je z neverjetnimi kritikami napadala madžarsko ograjo, zdaj pa jo sama gradi na meji s Slovenijo. Avstrijski zunanji minister je nedavno priznal, da madžarski model deluje," je še dodal.

"Za ograje v Evropski uniji ni prostora"
Zvečer sta se na besede avstrijske ministrice v skupni izjavi po telefonskem pogovoru odzvala tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in avstrijski kancler Werner Faymann. Strinjala sta se, da za ograje v Evropski uniji ni prostora, ter da je potrebna takojšnja uresničitev vseh odločitev Evropskega sveta in nedeljskega mini vrha EU-Balkan, da bi se izognili človeški tragediji na Zahodnem Balkanu. Še posebej je treba takoj uresničiti zavezo o zagotovitvi kapacitet za 50.000 ljudi na balkanski begunski poti.

Kot je sporočila tiskovna predstavnica Evropske komisije, sta se sogovornika strinjala tudi, da so v duhu mini vrha ključnega pomena stalni stiki med voditelji in nacionalnimi kontaktnimi osebami. Dodali so še, da je komisija za četrtek popoldne organizirala videokonferenco z vsemi kontaktnimi osebami za izmenjavo informacij o begunski krizi, na kateri bodo ocenili napredek.

Hrvaška postavlja nov zimski center
Na Hrvaško je medtem vstopilo nekaj manj kot 3000 beguncev in migrantov. Od 16. septembra pa je v državo vstopilo 270.000 ljudi. Sprejem, organizacija in prevozi prebežnikov in drugi materialni stroški so državo stali 70 milijonov kun (9,2 milijona evrov), je v torek povedal hrvaški notranji minister Ranko Ostojić. V to so vključeni tudi stroški postavitve zimskega tranzitnega begunskega centra v Slavonskem Brodu, ki bo zagotavljal nastanitev za 10.000 ljudi, končan pa bo naslednji teden. Hrvaška je od EU-ja prejela pet milijonov evrov nujne finančne pomoči.

Ostojić je kazal tudi razumevanje za izjave slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca, ki je omenil možnost postavitve ograje na meji s Hrvaško. Spomnil je, da je Hrvaška na začetku spopadanja z begunsko krizo zaprla svoje uradne mejne prehode s Srbijo, da bi poskusila zavarovati svoje nacionalne interese. Pričakuje, da se bo komunikacija med Zagrebom in Ljubljano glede beguncev hitro izboljšala in da se bo tudi sodelovanje okrepilo.

V skladu z nedeljskim dogovorom v Bruslju so iz Hrvaške v Dobovo od torka popoldne do danes zjutraj prepeljali štiri vlake s prebežniki. Hrvaška je v Slovenijo poslala tudi 50 hrvaških policistov v okviru pomoči, ki jo je Ljubljana zaprosila od držav članic EU-ja, je danes poročala hrvaška televizija.


Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.

Zaradi prebežnikov ostri toni med Avstrijo in Nemčijo