Novosti v zakonodaji je zaradi rekordnega begunskega vala pripravila nemška vlada in se zato znašla pod ostrim valom kritik tako opozicije kot človekoljubnih organizacij. Novo zakonodajo je potrdila velika večina 631-članskega spodnjega dela parlamenta, zdaj pa bo ta romala še v zgornji dom parlamenta, bundesrat, kjer naj bi o njej razpravljali že v petek.

Nov seznam t. i. varnih držav zahodnega Balkana
Nova zakonodaja prinaša hitrejšo obravnavo prošenj za azil ter vračanje tistih, ki jim je azil zavrnjen, v njihove domovine. Na seznam t. i. varnih držav izvora bodo odslej vse države zahodnega Balkana, torej tudi Albanija, Kosovo in Črna gora, medtem ko so Srbija, Bosna in Hercegovina ter Makedonija že bile na seznamu. Prošnje, ki jih bodo vlagali državljani teh držav, bodo skoraj zagotovo zavrnjene, in to po hitrejšem postopku.

Novost je tudi ta, da bodo lahko prebežniki v Nemčiji dalj časa, namesto treh kar šest mesecev, ostali v sprejemnih centrih, kjer bodo pomoč načeloma prejemali v blagu, in ne več v gotovini. Izplačilo gotovine bo mogoče le mesec dni vnaprej. V nekaterih primerih je predvideno tudi občutno zmanjšanje pravice do podpore. K tej novosti naj bi prispevala predvsem poročila o tem, kako ljudje z Balkana potujejo v Nemčijo v upanju, da bodo njihove prošnje za azil obravnavali kar se da dolgo, medtem ko bodo prejemali denar.

Hitrejša integracija tistih, ki bodo dobili azil
Nova zakonodaja predvideva tudi posebne tečaje za čim hitrejšo vključitev v nemško družbo tistih, ki bodo azil najverjetneje dobili, ter poenostavitev birokratskih postopkov za gradnjo namestitvenih zmogljivosti za begunce. Za reševanje begunskega vprašanja bo nemška vlada letos namenila dodatnih 6 milijard evrov, saj število prebežnikov, ki prihajajo v Nemčijo, v zadnjem času podira vse rekorde. Samo letos naj bi jih v Nemčijo prišlo med 800.000 in 1,5 milijona.

"Ne pretiravam, če rečem, da je to zgodovinska preizkušnja za Evropo," je povedala nemška kanclerka Angela Merkel in dodala: "Zapiranje meja v digitalnem 21. stoletju je iluzija," je dejala in povezavo znova pozvala k odločnemu skupnemu odgovoru na begunsko krizo.

Ostre kritike zaradi nove zakonodaje
Organizacije za človekove pravice, leva opozicija in tudi številni pravni strokovnjaki so do novosti kritični in svarijo, da bi te lahko nesprejemljivo posegle v človekove pravice. Organizacija Pro Asyl je zaostritev zakonodaje označila kot "program ponižanja ljudi", stranka Levica pa kot najhujši napad na temeljno pravico do azila v Nemčiji od 90. let 20. stoletja.