Od 20 do 30 ljudi je padlo v morje med prerivanjem ob poskusu, da se vkrcajo na trgovsko ladjo, ki bi jih rešila. Za njimi se je izgubila vsaka sled. Fotografija je simbolična. Foto: EPA
Od 20 do 30 ljudi je padlo v morje med prerivanjem ob poskusu, da se vkrcajo na trgovsko ladjo, ki bi jih rešila. Za njimi se je izgubila vsaka sled. Fotografija je simbolična. Foto: EPA
false
Danska je zaradi preprečevanja prihoda večjega števila prebežnikov že šestič podaljšala nadzor na meji z Nemčijo. Foto: EPA
false
Evropska komisija bi lahko v sredo predlagala podaljšanje nadzora na mejah znotraj schengenskega območja. Foto: MMC RTV SLO/EPA

Za ponesrečenimi se je izgubila vsaka sled in veljajo za pogrešane, so povedali preživeli prebežniki.

Nekateri izmed skupno 454 preživelih, ki jih je norveška ladja v okviru operacije EU-ja prepeljala v pristanišče Pozzallo na Siciliji, so povedali, da jih je najprej rešila trgovska ladja, ki je priplula mimo njihovega čolna. Med vkrcavanjem na trgovsko ladjo je med prebežniki izbruhnilo prerivanje, zaradi česar je v morje padlo od 20 do 30 ljudi.

Italijanska tiskovna agencija Ansa poroča, da so po tragediji v morju našli trupli dveh prebežnikov, ki so ju prav tako prepeljali v Pozzallo. Med preživelimi so tudi dve nosečnici in begunec s strelno rano v roki ter 24-letni Malijec, ki naj bi vozil čoln in so ga italijanske oblasti že prijele.

Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (IOM) je med poskusom, da bi dosegli obalo Italije, letos umrlo ali je pogrešanih 863 ljudi.

Danska spet podaljšala nadzor meje z Nemčijo
Danska vlada se je medtem odločila spet podaljšati začasni nadzor meje z Nemčijo, ki ga je uvedla januarja, in sicer že šestič. Po besedah ministrice za integracije Inger Støjberg je nadzor potreben za preprečevanje izredno velikega števila prebežnikov in migrantov, da bi vstopili v državo.

Kot je dodala, je pritisk na zunanje meje Evropske unije še vedno znaten, migranti in prebežniki pa ob zaprtih mejah iščejo alternativne poti, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

"Ko prosilci za azil brez ustreznih identifikacijskih dokumentov ne morejo potovati na Švedsko, obstaja resno tveganje, da bo veliko beguncev in migrantov obtičalo v naši državi," je dejala ministrica.

Danska je nadzor meje z Nemčijo uvedla 4. januarja, le nekaj ur zatem, ko je Švedska od železniških, avtobusnih in trajektnih prevoznikov začela zahtevati preverjanje identitete potnikov, ki prihajajo iz Danske.

Lani je Danska prejela več kot 21.000 prošenj za azil, kar je za 44 odstotkov več kot leta 2014. To je še vedno precej manj kot Švedska, ki je lani prejela 163.000 prošenj.

Možnost podaljšanja nadzora znotraj schengena
Medtem ko je Danska nadzor na meji podaljšala, pa Evropska komisija o podaljšanju nadzora na mejah znotraj schengenskega območja še razmišlja. Kot so sporočili iz Bruslja, bi lahko komisija podaljšanje predlagala v sredo, če bi se prihod prebežnikov in resne pomanjkljivosti pri nadzoru zunanjih meja nadaljevali.

O podaljšanju mejnega nadzora po 12. maju sicer razmišlja več držav članic, med njimi naj bi bili tudi Avstrija in Nemčija. V Bruslju so sicer potrdili, da so seznanjeni z namero več držav, ki želijo za šest mesecev podaljšati nadzor na notranjih mejah. Po navedbah govornice Evropske komisije Mine Andreeve so v zvezi s tem prejeli pismo petih članic, pri čemer govornica komisije ni želela razkriti, za katere države gre.

Te države naj bi nadzor na mejah podaljšale s 13. majem, dan po tistem, ko se iztečejo obstoječi izredni ukrepi.