Domoljubni zakon, ki v imenu nacionalne varnosti posega v državljanske pravice in svoboščine, je tedanji predsednik George Bush podpisal po terorističnem napadu na ZDA 11. septembra. Ko se je vznemirjenje zaradi teorizma nekaj let pozneje poleglo, so začeli določilom zakona nasprotovati nekateri demokrati, med njimi tudi senator iz Illinoisa, Barack Obama. Takrat je Obama poudarjal, da ZDA nikakor ne smejo žrtvovati svoboščin v imenu nacionalne varnosti, ampak morajo zagotoviti oboje.

Obama in njegovi strankarski kolegi v senatu in predstavniškem domu so v soboto pozabili na Obamove besede iz leta 2005, saj so kongresniki Obami poslali povsem enak predlog, kot ga je podpisal Bush, in so ga takrat na veliko kritizirali. Senat je odločitev o podaljšanju zakona potrdil brez glasovanja, v predstavniškem domu pa je bil izglasovan s 315 proti 97 glasovi.

Demokrati v letu volitev nočejo težav
Demokrati so sicer povedali, da so skušali v senatu dopolniti ali spremeniti nekaj določil, a da naj bi jih republikanci izsiljevali, da sprememb ne bodo potrdili. Tako bi morali demokrati zbrati 60 glasov za preprečitev obstrukcije, a si v volilnem letu niso želeli sporov glede nacionalne varnosti.

Podaljšani številni sporni ukrepi
Zakon tako za leto dni podaljšuje veljavnost določila, po katerem je mogoče prisluškovanje osebi, in ne telefonom, kar pomeni, da je potreben le nalog za prisluškovanje. Policija lahko zapleni podatke ali premoženje v preiskavah o terorizmu, ki niso v neposredni zvezi s preiskavo ali osumljeno osebo. Prav tako je še naprej mogoč nadzor tujcev, ki jih sumijo terorizma, čeprav niso povezani s terorističnimi organizacijami.