Lani je Ukrajina za obrambne namene odštela okoli 57 milijard evrov proračunskih sredstev oziroma 34 odstotkov. Če k temu prištejemo še vojaško pomoč ZDA in EU-ja, se ta številka približuje stroškom, ki jih za vojsko namenja Rusija. Ta je lani za vojaške potrebe namenila okoli 132 milijard evrov. Poročilo omenja, da Ukrajina za obrambo porabi skoraj vse prihodke od davkov, kar pomeni, da praktično nima več rezerv za krepitev oboroženih sil.

Zaradi vojne v Ukrajini so izdatke za obrambo povečale vse evropske države, razen Malte. Najbolj Nemčija, ki je zaradi 100-milijardnega sklada postala največja evropska porabnica obrambnih sredstev, pred Veliko Britanijo in pred Francijo.

Zanimiv je tudi skok Poljske, ki je lani za obrambo namenila 30 milijard evrov oziroma več kot 4 odstotke proračuna. Podoben skok opažamo tudi pri baltskih državah. Skupaj je zveza Nato za obrambne namene namenila skoraj 1,19 bilijona evrov. Od tega 68 odstotkov ZDA, 28 odstotkov pa evropske članice, brez Turčije.

Pri tem se zastavlja vprašanje, kaj bi se zgodilo, če čezatlantskega zavezništva ne bi bilo več. "To ni nekaj, o čemer bi se morali odločiti od danes do jutri. Potrebna bo obsežna prenova celotne strukture poveljevanja in nadzora. Za to bo potrebna tudi politična volja vseh 27 držav", je za Radio Slovenija dejal Lorenzo Scarzzati z inštituta Sipri.