V letošnji poslanici papež poziva k pospeševanju kulture solidarnosti in usmiljenja za zmago nad brezbrižnostjo. Foto: Reuters
V letošnji poslanici papež poziva k pospeševanju kulture solidarnosti in usmiljenja za zmago nad brezbrižnostjo. Foto: Reuters

Papeževo poslanico je predstavil predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) Andrej Glavan. Pojasnil je, da je Katoliška cerkev božični čas vedno dojemala tudi kot praznik miru, prvi dan v novem letu pa kot svetovni dan miru obhaja od leta 1968. Papeževa poslanica ob 49. svetovnem dnevu miru nosi naslov Premagaj brezbrižnost in osvoji mir.

V poslanici začne z razlogi za mir, nato pa nadaljuje z oblikami brezbrižnosti, kjer še posebej kot grožnjo miru izpostavi globalizirano brezbrižnost. Papež po besedah Glavana najprej spregovori o razlogih za ohranitev upanja, pri čemer izpostavi, da Bog ni brezbrižen do človeštva, kar kaže vsa zgodovina odrešenja. Ob tem je spomnil na 50-letnico sklepa drugega vatikanskega cerkvenega zbora, s katerim se je Cerkev odprla k svetu, kot razlog upanja pa omenil tudi prizadevanja svetovnih voditeljev za trajnostni razvoj in ohranitev okolja.

Poziv k usmiljenju in spreobrnitvi srca
Nato opozori na brezbrižnost in otopelost, ki po njegovem mnenju zavzemata že svetovno razsežnost. Pravi razlog je brezbrižnost človeške družbe do Boga, iz katere izvira tudi brezbrižnost do bližnjega in do stvarstva. "To je ena izmed hudih posledic lažnega humanizma in praktičnega materializma ter relativistične in nihilistične misli," je papeževo stališče povzel Glavan. Brezbrižnost do bližnjega je označena za hčer brezbrižnosti do Boga.

Za solidarnost in premagovanje brezbrižnosti se moramo po besedah papeža vzgajati - za to vzgojo pa smo odgovorni vsi. Prav tako je papež spodbudil k premagovanju brezbrižnosti z nekaterimi pozitivnimi zgledi nevladnih in dobrodelnih organizacij, ki skrbijo za žrtve oboroženih spopadov, ki pomagajo beguncem in drugim migrantom. V duhu svetega leta usmiljenja je vsak poklican, naj se bori proti brezbrižnosti. Papež v tem letu med drugim poziva k odpravi smrtne kazni, k uvedbi alternativnih kazni, k odpuščanju dolgov najrevnejšim državam in k spoštovanju pravice do življenja še nerojenih otrok, je ob povzemanju še dodal Glavan.