Poleg Milutinovića so za zločine nad albanskim prebivalstvom na Kosovu leta 1999 sodili še nekdanjemu podpredsedniku jugoslovanske vlade Nikoli Šainoviću, nekdanjemu poveljniku generalštaba in obrambnemu ministru Dragoljubu Ojdaniću, nekdanjima generaloma Nebojši Pavkoviću in Vladimirju Lazareviću ter poveljniku policije na Kosovu Sretenu Lukiću.

Milutinovića je sodišče oprostilo in bo izpuščen na svobodo, medtem ko so Šainović, Pavković in Lukić krivi po vseh petih točkah obtožnice in so obsojeni na 22 let zapora. Ojdanić in Lazarević sta kriva po dveh točkah obtožnice, za kar sta dobila po 15 leta zapora.

Zločini za spremembo etničnega ravnotežja
Sojenje proti "kosovski šesterici" se je začelo julija 2006 in končalo avgusta lani, obtožnica pa jih je bremenila prisilne deportacije okoli 800.000 civilistov in poboja nekaj sto civilistov, med njimi tudi žensk in otrok, za kar so bile odgovorne srbske sile v pokrajini.

Cilj njihovih dejanj je bila sprememba etničnega ravnotežja na Kosovu z namenom zagotovitve trajnega srbskega nadzora nad pokrajino. Poleg tega jih je obtožnica bremenila tudi uničevanja kulturnih in verskih objektov. Vsi obtoženi so se na sojenju izrekli za nedolžne. Haaško tožilstvo je poklicalo 113 prič, odvetniki obtožencev pa 118.

Sodišče je ugotovilo, da so srbske in tedanje jugoslovanske sile v prvi polovici leta 1999 z organizirano kampanjo s Kosova pregnale na tisoče Albancev in pri tem zagrešile tudi množične umore. Obramba je trdila, da je bilo za masovno razseljevanje krivo bombardiranje Nata in spopadi med srbskimi silami ter albanskimi uporniki, vendar je sodišče zavrnilo te trditve.

Srbski predsednik ni imel vpliva
Milutinovića je sodišče oprostilo, ker po njegovem mnenju ni imel neposrednega nadzora nad jugoslovansko vojsko, ni bil med najbližjimi sodelavci tedanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića kot tudi ne med ključnimi predstavniki vladajoče socialistične stranke.

"Sodišče vas ni spoznalo krivega po nobeni od petih točk obtožnice in je odredilo vašo izpustitev iz zapora" je Milutinoviću dejal sodnik Iain Bonomy in pojasnil, da sodišče ni bilo prepričano, da je z drugimi obtoženci delil kriminalne naklepe.

Prav nasprotno je sodišče ugotovilo za Nikolo Šainovića, ki ga je označilo za enega najtesnejših sodelavcev Miloševića in ocenilo, da svojega visokega položaja na oblasti ni izkoristil za preprečitev zločinov na Kosovu. Tudi Ojdanič je vedel za zločine, a je kljub temu nadaljeval poveljevanje vojski.

Za Pavkovića je sodišče ugotovilo, da je leta 1998 sodeloval pri oboroževanju nealbanskega prebivalstva in razoroževanju Albancev. General je dobro vedel za zločine, ki so se dogajali, a je v svojih poročilih zmanjševal pomen teh zločinov.

Lazarević je imel pomembno vlogo pri načrtovanju in izvajanju operacij na Kosovu, medtem ko za Lukića sodišče tega ni ugotovilo, vendar ga je obsodilo zaradi razpolaganja z natančnimi podatki o dogajanju na Kosovu.

G. V.