V spodnji dom ruskega parlamenta, dumo, so se glede na rezultate prebili še komunisti z 19,8 odstotka glasov, ki bodo še naprej druga najmočnejša stranka v 450-članskem parlamentu.

Levousmerjeno konservativno stranko Pravična Rusija je podprlo 12,8 odstotka ruskih volivcev, ultrancionalistični Liberalni demokrati pa so dobili 11,4 odstotka glasov.

Izidi kažejo padec priljubljenosti Enotne Rusije, ki je na zadnjih volitvah leta 2007 dobila 64,3 odstotka glasov. Iz te stranke sta tudi zdajšnja predsednik Dmitrij Medvedjev in premier Vladimir Putin, ki bosta v praksi zamenjala položaja. Putin bo namreč kandidiral na predsedniških volitvah, ki bodo 4. marca prihodnje leto, Medvedjev pa bo novi premier.

Enotna Rusija je že sporočila, da je zmagala. "Po mojem mnenju je najpomembneje, da smo zmagali, in zato vam čestitam," je na sedežu stranke dejal predsednik zgornjega doma parlamenta, Sveta federacije Boris Grizlov.
Opozorila o nepravilnostih
Po podatkih osrednje volilne komisije je bila volilna udeležba do 18. ure po moskovskem času (15. ure po srednjeevropskem), torej tri ure pred zaprtjem zadnjih volišč v Kaliningradu, 50,4-odstotna.

Komunisti so kmalu po zaprtju volišč na svoji spletni strani poudarili, da so se na volitvah dogajale "množične in sistematične nepravilnosti" ter nespoštovanja demokratičnih načel. "Iz regionalnih uradov smo prejeli na tisoče klicev o množičnih nepravilnostih," je poudaril namestnik vodje komunistov Ivan Melnikov. "Ves dan je bilo, kot bi dobivali poročila z vojnega območja," je dodal.

V največji državi na svetu je bilo na volišča pozvanih okoli 110 milijonov volivcev, volitve pa so potekale v devetih časovnih pasovih od Kamčatke na skrajnem vzhodu do najbolj zahodne eksklave Kaliningrad.

Poleg volitev v dumo so danes potekale še lokalne volitve v 27 ruskih regijah ter več kot sto lokalnih referendumov. Po podatkih osrednje volilne komisije je tako potekalo kar okoli 2.800 volitev na različnih ravneh, na katerih se bo za različne položaje potegovalo 45.000 kandidatov.

Putin po predsedniški mandat
Padec podpore vladajoči stranki je posledica številnih korupcijskih škandalov kot tudi nezmožnosti vladajoče stranke, da milijone Rusov dvigne iz revščine. Na volitve so mnogi gledali kot ključni test za Putina in Kremelj, ki ničesar ne prepušča naključju. Pred volitvami sta večino pozornosti volivcev prevzela Putin in Medvedjev, ki bosta zamenjala položaja. Putin bo namreč kandidiral na predsedniških volitvah 4. marca prihodnje leto, Medvedjev pa bo novi premier. Putin bi lahko v Kremlju ostal do leta 2024, saj je za šestletni predsedniški mandat lahko izvoljen dvakrat. Putinova priljubljenost je še vedno visoka, a pada, premierja pa so nedavno izžvižgali, ko je skušal nagovoriti ljudi po tekmi borilnih veščin.

Opozicijske obtožbe o volilni prevari
Več strank se je pred volitvami pritožilo, da ne morejo priti v vladi naklonjene medije, da bi nagovorile volivce. Poročajo o številnih nepravilnostih in umazanih trikih Enotne Rusije. Boric Nemcov, eden od opozicijskih voditeljev, je prepričan, da se je vladajoča stranka "brez sramu in predrzno" pripravljala, da "izvrši prevaro na nacionalni ravni". Namestnik premierja med predsedovanjem Borisa Jelcina je Enotno Rusijo obtožil, da je organizirala večkratno glasovanje svojih privržencev ter da je izsiljevala ljudi, zavajala javnost in grozila delavcem v javnem sektorju.

Mediji so sicer poročali tudi o številnih aretacijah na protestih proti volitvam. V Moskvi in Sankt Peterburgu so tako prijeli več kot 170 ljudi.

Pritisk na ruske opazovalce
Volitve je opazovalo 649 mednarodnih opazovalcev, med drugim iz Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) in Sveta Evrope. Opazovali so jih tudi neodvisni ruski opazovalci Golos, ki jih financirata predvsem ZDA in EU, in na katere so že pred volitvami izvajali pritisk.