"Položaja, ko so ženske prepuščene na milost in nemilost napadalcev, ne morem dopuščati," je bila ostra Merklova in hkrati pristojne organe pozvala, da morajo zadevi priti do dna in ugotoviti, kaj se je zares zgodilo.

V nekaterih skupinah prevladuje zaničevanje žensk
Kanclerka je tudi poudarila, da Nemčijo po teh napadih zdaj čaka nekaj "zelo resnih vprašanj, ki presegajo Köln". Napadi so po njenih besedah pokazali, da v "nekaterih skupinah prevladuje zaničevanje žensk", na kar se je treba odločno odzvati. Prepričana je, da ni šlo za izolirane oziroma nepovezane primere. Napovedala je tudi ostrejšo zakonodajo za izgon tujcev in povečano navzočnost policije, da bi tako v Nemčiji poslali jasno sporočilo vsem tistim, ki ne spoštujejo nemškega pravnega sistema.

Pod drobnogledom 16 ljudi severnoafriškega rodu
Nemška policija je sicer po množičnih napadih na ženske na glavni železniški postaji v Kölnu za zdaj odkrila 16 osumljencev. Vsi so severnoafriškega rodu. Čeprav mestne oblasti in vodstvo policije v Kölnu vztrajajo, da za zdaj ni dokazov, da bi bili napadalci prosilci za azil, pa se v nemških medijih pojavljajo poročila, ki namigujejo ravno na to.

Welt: Večina osumljencev prosilcev za azil
Kot poroča časopis Welt, so kölnski policisti na silvestrovo kot osumljence za napade preverili okoli 100 ljudi. Šlo naj bi večinoma za sirske prosilce za azil, ki so šele pred kratkim prispeli v Nemčijo, le manjši del naj bi izviral iz Severne Afrike. To naj bi policisti po pisanju Welta ugotovili iz dokumentov, ki so jim jih predložili. Številni namreč sploh niso imeli osebnih dokumentov in so pokazali dokazila, ki so jih prejeli ob vložitvi prošnje za azil. Tudi interni dokument kölnske policije iz 2. januarja, ki ga je prejel Welt in drugi nemški mediji, naj bi dokazoval, da večina obravnavanih osumljencev ni imela osebnih dokumentov in da je šlo za prosilce za azil.

Okoli 1.000 moških nadlegovalo ženske
Spomnimo, na glavni železniški postaji četrtega največjega nemškega mesta se je na silvestrovo okoli 1.000 moških, ki naj bi bili po navedbah prič in napadenih žensk arabskega in severnoafriškega videza, razporedilo v manjše skupine, ki so nato obkolile ženske, jim grozile, jih otipavale in tudi oropale. V okoli tretjini primerov so žrtve navedle, da so bile spolno napadene, v 50 primerih pa tudi okradene. Policija je prejela tudi dve prijavi posilstva.

Nemški tednik Spiegel piše, da je pomanjkanje policistov in opreme na silvestrovo v Kölnu ustvarilo ozračje "najmočnejši preživi". Množica moških naj bi tako policistom fizično preprečila, da bi pomagali ženskim žrtvam.

V Nemčijo letos 1,1 milijona prebežnikov
Val kriminalnega nasilja v Kölnu, ki se je, sicer v veliko manjšem obsegu, zgodil tudi v Hamburgu, Stuttgartu in Frankfurtu, je v Nemčiji razvnel že dalj časa trajajoče razprave o posledicah tega, da je država lani vstop na svoje ozemlje dovolila 1,1 milijona prebežnikom. In kritiki Merklovi očitajo, da so napadi v Kölnu posledica prav njene liberalne migrantske politike "odprtih vrat".

Ženske nadlegovali tudi v Švici in Avstriji
Napadi v Kölnu pa očitno niso bili osamljeni primeri, saj je tudi v Avstriji in Švici več žensk vložilo ovadbe zaradi spolnih napadov na silvestrsko noč. Policija je prijave žensk zaradi spolnih napadov prejela v Salzburgu in na Dunaju ter v Zürichu. Tudi v Švici naj bi bili napadalci mladi moški iz severnoafriških in arabskih držav.

Povsem nov pojav v Helsinkih
O nadlegovanju žensk na silvestrovo poročajo tudi iz finske prestolnice Helsinkov. Namestnik vodje helsinške policije Ilkka Koskimaki je povedal, da toliko nadlegovanja kot ob tokratnem silvestrovanju v Helsinkih še niso zaznali. "To je v Helsinkih povsem nov pojav," je dejal. Varnostniki, ki so za silvestrovo pomagali skrbeti za varnost na ulicah, so policistom povedali, da je bilo veliko spolnega nadlegovanja predvsem na osrednjem trgu v prestolnici, kjer se je na zabavi zbralo okoli 20.000 ljudi. Trije napadi naj bi se zgodili še na glavni železniški postaji, kjer se je zbralo okoli tisoč prosilcev za azil, večinoma Iračanov. Osumljence so prijeli. Finska s 5,4 milijona prebivalcev je lani sprejela dobrih 32.000 prosilcev za azil, večinoma Iračanov, kar je desetkrat več kot v letu 2014. Po številu beguncev na število prebivalcev se tako Finska v Evropi uvršča na četrto mesto.