Arabska pomlad se je začela 18. decembra 2010 z vstajo v Tuniziji, ki se je nadaljevala v Egiptu, Libiji in Jemnu, sledila pa sta še Bahrain in Sirija. Foto: EPA
Arabska pomlad se je začela 18. decembra 2010 z vstajo v Tuniziji, ki se je nadaljevala v Egiptu, Libiji in Jemnu, sledila pa sta še Bahrain in Sirija. Foto: EPA

Verske skupine, ki so bile prej zatirane, želijo več svoboščin, a večinske vere jim jih ne priznavajo, so zapisali v poročilu. State Department je posebej izpostavil primer, v katerem so oktobra lani varnostne sile pobile 25 koptskih kristjanov, za kar še vedno ni nihče odgovarjal.

Tarče kritik tudi Francija, Belgija in Francija
Poročilo pa ni kritično le do novih arabskih demokracij in stalnih tarč kritik, kot je na primer Kitajska zaradi Tibeta. Tokrat je na tapeti tudi Evropa, kjer se zaradi demografskih sprememb povečujejo pojavi nestrpnosti proti "drugačnim". Vse več je antisemitizma in zanikanja pravic muslimanov.

Poročilo posebej omenja Francijo in Belgijo, kjer so uzakonili prepoved nošenja burk. State Department je kritičen še do Madžarske, kjer od januarja letos velja zakon, da mora parlament z glasovanjem potrditi uraden obstoj določene verske skupnosti. Zaradi tega je število teh skupnosti na Madžarskem padlo s 300 na 32.

Slovenija ni bila deležna ostrejših kritik
V Sloveniji je po podatkih State Departmenta 44 verskih skupnosti, za katere ugotavlja, da se njihove pravice in svoboščine načeloma spoštujejo. Omenja pa tudi nekaj slabih primerov, med njimi še vedno neuveljavljena odločitev ustavnega sodišča glede socialnih prispevkov za duhovnike v bolnišnicah in zaporih. Junija lani pa sta dva moška v Ljubljani pretepla budističnega lamo Shenpena Rinpocheja.

Država je rešila 99 odstotkov denacionalizacijskih zahtevkov Katoliške cerkve, State Department pa opozarja, da glede vračila judovskega skupnostnega premoženja in premoženja brez dedičev država še ni rešila ničesar.