V Iraku je k begu ljudi prispevala ofenziva islamskih skrajnežev. Foto: Reuters
V Iraku je k begu ljudi prispevala ofenziva islamskih skrajnežev. Foto: Reuters

"To so najhujše številke glede prisilne razselitve v celotni generaciji in naznanjajo naš popoln neuspeh pri zaščiti nedolžnih civilistov," je dejal vodja Norveškega odbora za begunce (NRC), ki je krovna organizacija, v katero spada tudi organizacija Center za spremljanje notranjih razselitev (IDMC) s sedežem v Ženevi, ki je pripravil oceno števila razseljenih ljudi.

Danes je na svetu dvakrat toliko notranje razseljenih kot beguncev. Lani je tovrstna usoda doletela 14 odstotkov več ljudi kot leto prej, ugotavlja letno poročilo. Tako je lani v povprečju dnevno z doma zbežalo 30.000 ljudi. 60 odstotkov vseh, ki so lani postali begunci v lastnih državah, je bilo v Iraku, Južnem Sudanu, Siriji, Demokratični republiki Kongo in Nigeriji.

Najhuje je bilo v Iraku, kjer je z območij pod nadzorom Islamske države zbežalo 2,2, milijona ljudi. Džihadisti so poleg tega pripomogli tudi k razlogom, zaradi katerih so domove lani zapuščali v Siriji, ki jo sicer razjeda državljanska vojna. Do velikega števila notranje razseljenih v Nigeriji je medtem privedlo nasilje skrajne skupine Boko Haram.

Več sto tisoč ljudi je v beg z domov prisilil tudi konflikt v Ukrajini, ki se je tokrat prvič znašla v poročilu IDMC-ja.

Predstavnik Agencije ZN-a za begunce (UNHCR) Volker Türk je ob objavi poročila posvaril, da notranje razselitve prinesejo množice obupanih ljudi, ki so se v iskanju azila pripravljeni odpraviti tudi na nevarno pot prek Sredozemskega morja. "Očitna rešitev leži v obsežnih prizadevanjih za mir v od vojne razdejanih državah," je dodal.