Visoke goste so na Lampedusi pričakali jezni domačini. Foto: EPA
Visoke goste so na Lampedusi pričakali jezni domačini. Foto: EPA
Lampedusa
Barroso, Letta, Malmströmova in Alfano na tiskovni konferenci ob obisku Lampeduse. Foto: EPA
Lampedusa
Proteste proti evropski migrantski politiki so napovedali tudi ribiči, ki velikokrat priskočijo migrantom na pomoč, a so siti stalnih novih prihodov tujcev na otok. Foto: EPA

"Sramota", "katastrofa" in "morilci" so bile besede, s katerimi so ob žvižgih visoki obisk že na letališču pričakali nekateri aktivisti in prebivalci. "Sram bi jih moralo biti. Rešiti bi morali to pereče humanitarno vprašanje," je po poročanju agencije AFP dejal eden izmed prebivalcev.
Proteste proti evropski migrantski politiki so napovedali tudi ribiči, ki velikokrat priskočijo migrantom na pomoč, a so siti stalnih novih prihodov tujcev na otok. Predsednik Evropske komisije je sicer prek Twitterja sporočil, da je na Lampedusi, "da bi se poklonil žrtvam in izrazil solidarnost prek konkretnih dejanj".

Letta in Barroso, z njima pa še italijanski notranji minister Angelino Alfano in evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström, so na Lampeduso prispeli, da bi si ogledali operacijo odstranjevanja trupel beguncev, ki so prejšnji teden umrli v katastrofi, ki se je zgodila pred obalo otoka, in se na lastne oči prepričali, kako se na otoku spoprijemajo z vse večjim pritiskom beguncev.

"To ni vredno Evrope"
Četverica je obiskala letališki hangar, kamor so prepeljali trupla umrlih v nedavni nesreči ladje, pozneje pa se bodo poklonili vsem žrtvam nesreče. "To ni vredno Evrope," je na Twitterju zapisala Malmströmova.

Srečala sta se tudi s predstavniki reševalcev, humanitarnih organizacij in skupinami migrantov iz Eritreje, Somalije in Sirije. "Evropa se ne more obrniti stran," je na novinarski konferenci na otoku poudaril Barroso. "Skupaj se lahko odzovemo ustrezneje," je menil in dodal, da "ta tragedija kaže, da moramo nujno okrepiti naša prizadevanja."

Predsednik Evropske komisije je poudaril, da ne bo nikoli pozabil podobe več sto krst v hangarju. Evropa bi morala po njegovem dajati upanje tistim, ki so prisiljeni bežati zaradi vojne.

Pomoč za begunce
Ob tem je Evropa obljubila 30 milijonov evrov evropskih sredstev za pomoč beguncem v Italiji. Sredstva bi lahko uporabili za "obnovo in zvišanje standarda" prenatrpanega sprejemnega centra na Lampedusi, je dejala Malmströmova.

Letta je napovedal, da bodo za žrtve pripravili državni pogreb. Katastrofo pred obalo Lampeduse je imenoval "evropska drama". Opravičil se je za nezadostno pripravo države na takšno tragedijo.

Smrtnih žrtev bo še več
Na krovu ladje, ki je prejšnji teden potonila približno kilometer pred obalo Lampeduse, naj bi bilo 518 ljudi, večinoma iz Eritreje in Somalije. Ladjo je zajel požar, potnike je zajela panika, in ker so se vsi zatekli na en del ladje, je ta nato potonila. Rešili so 155 ljudi, uradno so potrdili smrt 274 ljudi, številne pa še vedno pogrešajo, zato bo število žrtev še naraslo.

Lampedusa je ena glavnih ciljev za ladje, ki nezakonite priseljence v upanju na boljše življenje iz Afrike vozijo proti Evropi. Prebivalci otoka se tako že dalj časa pritožujejo, da oblasti v državi in Evropska unija ne naredijo dovolj, da bi se spopadli z na tisoče pribežniki, ki vsako leto dosežejo obalo Evrope.

Italija zahteva spremembo evropske zakonodaje
Italija je po nesreči zahtevala spremembe evropske migrantske politike in več evropske pomoči pri spopadanju z navalom beguncev. Županja Lampeduse Giusi Nicolini je dejala, da bi se morala italijanska vlada najprej opravičiti "otrokom in preživelim za način, kako ta država ravna z njimi". "Šele zatem lahko od Evrope zahtevamo, da opravi svojo dolžnost," je bila ostra, ob tem pa okrcala tudi evropske politike, ko je dejala: "Če želijo Lampedusi le izraziti sožalje, lahko pošljejo elektronsko pošto, mi potrebujemo konkretne zaveze."

O tragediji na Lampedusi in o mogočih načinih, kako bi v prihodnje preprečili podobne tragedije, so v torek razpravljali tudi notranji ministri Evropske unije, ki so podprli okrepitev sodelovanja v okviru agencije za zunanje meje Frontex in okrepitev nadzora južne morske meje, da bi že prej odkrili begunce, ki bi morda zašli v težave. Niso pa podprli predlogov za spremembo azilne politike, tako da dogovor Dublin II, po katerem je za obravnavo prosilcev za azil odgovorna vstopna država, ostaja.