Predsednik Andrzej Duda je medtem podpisal še en zakon pravosodne reforme, potem ko je dal veto na predlog zakona o reorganizaciji vrhovnega sodišča in sodnega sveta, ki sta ju že potrdila oba domova poljskega parlamenta. Napovedal je, da bo ob pomoči pravnih strokovnjakov pripravil nova predloga.

V torek pa je podpisal zakon, v skladu s katerim bo pravosodni minister imenoval in razreševal predsednike splošnih sodišč. "Reforma je podpisana in bo začela veljati," je za poljski radio povedal Mucha. Reforma splošnih sodišč je po njegovih besedah najpomembnejša z vidika državljanov.

Zakon, ki je potreboval samo še predsednikov podpis, predvideva, da bo lahko pravosodni minister imenoval predsednike splošnih sodišč. Poleg tega bo lahko v šestih mesecih predsednika sodišča zamenjal brez navedbe razlogov. Že predtem je podpisal zakon, ki spreminja pravila za izobraževanje sodnikov.

Na veto Dude se je v nagovoru Poljakom odzvala Szydlova, ki je ocenila, da bo veto na dva od štirih spornih zakonov iz reforme le upočasnil sprejemanje reforme. Poudarila je, da je reforma nujno potrebna, oblasti pa so jo obljubile Poljakom, zato vlada "ne bo popustila pritiskom z ulice in iz tujine".

Vladajoča stranka: Ni potrebe po volitvah
V vladajoči stranki Zakon in pravičnost (PiS) pa so v ponedeljek zavrnili govorice, da bodo zaradi predsednikovega veta skrajšali parlamentarne počitnice, ki sicer trajajo do septembra. "Zdaj bomo mirno počakali na predsednikove predloge," je dejal vir v stranki. V stranki tudi zatrjujejo, da vladajoča koalicija ne bo razpadla in da ni nobenega razloga za predčasne volitve. Takšni namigi so se pojavili, potem ko je ena izmed manjših koalicijskih strank - Polska Razem, namignila, da bi lahko podprla veto Dude.

Opozorila iz Bruslja
Evropska komisija je prejšnji teden Varšavo posvarila, da je zelo blizu sprožitev 7. člena pogodbe EU-ja, ki v skrajnem primeru sistemskih groženj pravni državi predvideva začasen odvzem glasovalnih pravic kršiteljici. Načrtovana pravosodna reforma "bistveno povečuje sistemsko grožnjo pravni državi", je poudaril podpredsednik komisije Frans Timmermans. Do Dudovega veta pa se v Bruslju za zdaj ne želijo opredeliti.