Če zelenjava in sadje nista 'popolna', jih trgovine zavrnejo. Foto: EPA
Če zelenjava in sadje nista 'popolna', jih trgovine zavrnejo. Foto: EPA
Revščina
Na svetu je hrane dovolj, a zaradi napačne porazdelitve je lakota prisotna praktično v vseh državah. Foto: EPA

Raziskavo je objavil britanski institut za strojno inženirstvo, njegovi izsledki pa so resnično skrb vzbujajoči. Vzroki za to, da toliko hrane vržemo stran, so slaba kakovost shranjevanja, zelo strogi predpisi glede datumov uporabe, nepremišljeno naročanje veletrgovcev in zasičenost porabnikov.

Države vsako leto skupaj pridelajo za okoli štiri milijarde ton hrane, med 30 in 50 odstotki pa je nikoli ne konča v naših ustih. Študija je še ugotovila, da kar 30 odstotkov pridelane zelenjave Britanci pustijo, da zgnije, saj njen zunanji videz ni primeren za prodajne police.

Zavajajoče akcije trgovcev
"Ta količina hrane je res pretresljiva. z njo bi lahko nahranili vse ljudi, ki živijo na Zemlji, nikomur ne bi bilo treba stradati. Poleg tega gre v nič ogromno zemlje, vode in energije, ki jih porabimo pri proizvodnji in razdelitvi te hrane. Da se dogaja ta tragedija, so krivi slabo načrtovanje in kmetijske tehnike, neučinkovit transport in pomanjkljivo skladiščenje. Poleg tega trgovci zahtevajo 'kozmetično popolna' živila, potrošnike pa z različnimi akcijami, kot je 'plačaj ena, dobiš dva' spodbujajo, da kupijo več hrane, kot jo dejansko porabijo," je dejal predstavnik instituta Tim Fox.

Ugotovili so še, da vsako leto porabimo ogromne količine vode, okoli 550 milijard kubičnih metrov, za pridelke, ki sploh ne končajo na mizi, ampak v košu za odpadke. Institut še svari, da bi lahko do leta 2050 za proizvodnjo hrane lahko porabili že med 10 in 13 tisoč milijardami kubičnih metrov vode.

Po napovedih Združenih narodov se bo število svetovnega prebivalstva do leta 2075 povečalo za tri milijarde, torej naj bi zemljo takrat tlačilo že 9,5 milijarde ljudi.