Svet
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.4 od 31 glasov Ocenite to novico!
Katalonija
Številni Katalonci, ki sicer podpirajo neodvisnost, a o tem niso bili preveč prepričani, je po nedelji verjetno bolj prepričanih, da je to prava pot. Drugi, ki so vmes ali ki so neodvisnosti nasprotovali, pa zdaj razmišljajo, da bi jo podprli. Foto: Reuters
       "Lahko rečemo, da bo katalonska vlada upravičevala enostransko deklaracijo neodvisnosti s simbolno vlogo referenduma, ne pa z dejansko jasnim in preglednim volilnim procesom."       
Carlos Gonzales Villa
Carlos Gonzales Villa Foto: Osebni arhiv
Katalonija
Uradni izidi referenduma še vedno niso znani. Foto: Reuters
       Kar se tiče pravnega vprašanja, španska ustava pušča le malo prostora za interpretacijo. Ustava jasno govori o enotnosti države. Ustava tudi jasno govori, da lahko referendum skliče le centralna vlada. To je bilo jasno ubesedeno tudi v vseh sodbah ustavnega sodišča. Toda če znotraj elite obstaja enotnost glede dejanj, potem je zakon lahko hitro pod vprašajem. Mislim, da je to tisto, kar nas uči primer Slovenije. Ločeno od vprašanja zakonitosti bi rad poudaril to, da je slovenskemu vladajočemu razredu v procesu osamosvojitve uspelo biti združen, kar gre pripisati "arhitekturi" jugoslovanske federacije, ki je spodbujala neodvisen razvoj republik ... Kataloniji primanjkuje tovrstne enotnosti in zavezništev.       
Mariano Rajoy
Španski mediji napovedujejo, da španski premier parlamenta ne bo nagovoril pred 10. oktobrom. Foto: Reuters

Dodaj v

"Posnetki represije so v prid internacionalizaciji konflikta, ki je bila predtem neuspešna"

Intervju s Carlosom Gonzalesom Villo
5. oktober 2017 ob 06:14
Madrid - MMC RTV SLO

Celoten proces, tako referendum kot priprave nanj, je bil usmerjen v krepitev položaja katalonske vlade, in ne v odprto in demokratično razpravo o položaju Kataloncev, meni Carlos González Villa.

González je iz političnih znanosti leta 2014 doktoriral na univerzi Complutense v Madridu, na podoktorskem študiju pa sodeluje tudi z Univerzo na Reki. Del študija je preživel tudi na ljubljanski filozofski fakulteti. Burno dogajanje v zadnjih dneh je osvetlil z različnih vidikov, pri tem pa potegnil tudi vzporednico s procesom slovenske osamosvojitve, ki je bila tudi tema njegovega doktorata. Ta bo pod naslovom Slovenija: nova država za nov svetovni red izšel tudi pri slovenski založbi *cf. Glede dogajanja v Kataloniji je kritičen tako do Madrida kot Barcelone.


Nedeljsko nasilje je spremenilo mnenje marsikaterega Katalonca, ki je bil predtem nasprotnik neodvisnosti.
Empirično je to težko potrditi. Lahko rečemo, da so v nedeljo številni odšli na ulice in oddali svoj glas in da so številni med njim to storili bolj iz protesta, kot da bi namenoma šli na referendum. Po tem scenariju so številni nasprotniki neodvisnosti Katalonije glasovali za neodvisnost v znak protesta proti španski vladi, ki je referendum prepovedala. Represija se je namreč v nedeljo začela že zjutraj. Še prej, 20. septembra, pa je bilo zaradi organizacije referenduma prijetih 14 višjih uradnikov, kar je tudi pripomoglo k aktivaciji volivcev, prav tako tudi prihod 10.000 zveznih policistov.

Številni Katalonci, ki sicer podpirajo neodvisnost, a o tem niso bili preveč prepričani, so po nedelji verjetno bolj prepričani, da je to prava pot. Drugi, ki so vmes ali ki so neodvisnosti nasprotovali, pa zdaj razmišljajo, da bi jo podprli.

Španske oblasti trdno vztrajajo, da je bil referendum nezakonit in neustaven, in ga ne priznavajo. Katalonski premier, ki je sprožil postopek za razglasitev neodvisnosti, je na drugi strani pozval k mediaciji EU-ja. Kakšni so mogoči scenariji, kako premostiti ta razkol?
Če je politična volja, potem je vedno pot. Španski in katalonski eliti je uspelo doseči dogovor že v težavnejših in občutljivejših razmerah. Generalitat de Catalunya je bila prva demokratična ustanova, ki je bila ponovno vzpostavljena po padcu Francove diktature. Katalonci so imeli takrat upravičene razloge za bes. Toda druge vrednote so takrat prevesile tehtnico.

Zdaj je položaj drugačen. Če se eliti v Kataloniji in Madridu strinjata v eni sami stvari, potem se samo glede tega, da sta na popolnoma nasprotnih bregovih, položaj lahko opišemo kot trk vlakov. Španska vlada se sklicuje na demokratično legitimnost in to, da vladavina zakonodaja ne dovoljuje ločitve nacionalne suverenosti. Katalonske oblasti so se sklicevale na izide volitev leta 2015 (stranke, ki podpirajo neodvisnost, so dobile sicer največ sedežev v katalonskem parlamentu, toda ne večine), da bi zakonsko upravičile zakon o referendumu in zakon o prenosu zakonodaje, ki ju je parlament potem potrdil 6. oziroma 7. septembra.

Vprašanje mednarodne mediacije je kočljivo. Lahko bi se zdelo kot nevtralna pot za iskanje rešitve. Toda internacionalizacija notranjega konflikta je vedno v interesu ene strani, druge pa ne. V tem pogledu bi lahko položaj primerjali z evropsko mediacijo med slovensko osamosvojitveno vojno, saj bi v tem primeru obe strani sedeli iz oči v oči. Toda v tem trenutku španska vlada ni tako šibka, kot je bila jugoslovanska julija 1991, in ne bo dovolila nobenega mednarodnega vmešavanja.

Toda referendum o slovenski neodvisnosti je potekal v skladu z ustavo.

Tu bi rad omenil še drugo dogajanje v Sloveniji v 80. letih: od integracije socialnih gibanj v sistem, obstoja "nadzorovane" opozicije pod okriljem Nove revije in ustanovitev odbora leta 1988. To so dejavniki, ki so pripomogli k enotnosti delovanja med organizacijo referenduma in čez šest mesecev razglasitve neodvisnosti.

Kataloniji primanjkuje tovrstne enotnosti in zavezništev. Proces katalonske suverenosti se je začel kot proces dela katalonske vladajoče elite. Res je, da se je družbena baza za ta proces v zadnjih letih povečala (malo več kot 50 odstotkov volivcev na volitvah leta 2015), toda to je še vedno daleč od številke na slovenskem referendumu leta 1990 (95 odstotkov).

Veliko je govora o odzivu EU-ja na referendum. Številni so kritični, ker Bruselj ni obsodil nasilja, da se je odzval prepočasi. Kako Katalonci gledajo na to "podporo" Bruslja?
Mislim, da katalonska vlada gotovo pričakuje več od Bruslja. Vse od začetka procesa neodvisnosti so katalonski nacionalisti skušali internacionalizirati konflikt, pri čemer pa niso bili uspešni. Katalonski predstavniki niso bili dobrodošli ne pri evropskih ne drugih mednarodnih voditeljih. Večina njihovih obiskov je bila omejena na akademske konference ali dejavnosti, povezane s posameznimi zakonodajalci, ki so podpirali njihove cilje. Eden takšnih najuspešnejših obiskov je bil obisk katalonskega predstavnika Raüla Romeva v Ljubljani marca letos, ko se je srečal z Janezom Janšo in z nekaterimi člani Evropskega parlamenta, kot sta Ivo Vajgl in Tanja Fajon. Ni pa imel nobenih uradnih sestankov, vsaj ne javnih.

Položaj se utegne po nedelji spremeniti. Fotografije in videi policijskega nasilja so brez dvoma v korist internacionalizacije konflikta. Osebnosti, ko sta Guy Verhofstadt in Jeremy Corbyn, so spregovorile, Evropska komisija je pozvala k dialogu, Visoki komisar ZN-a za človekove pravice je izrazil zaskrbljenost glede dogodkov v Kataloniji. V tem scenariju je katalonska vlada presodila, da je čas za korak naprej, in je evropsko mediacijo postavila kot pogoj za kakršen koli dialog s špansko vlado.

Katalonska elita bi raje videla odločnejši odziv Evropske unije. Predstavnik Katalonije v Bruslju je dejal, da je EU z izjavo glede referenduma izgubil svojo kredibilnost. Dejstvo, da komisija spodbuja dialog in zavrača nasilje, pa lahko secesionisti vseeno vidijo kot dober znak zanje.

Kaj mislite, se bo zgodilo v prihodnjih dneh? Kakšni so mogoči scenariji?
Dogodki v Madridu in Barceloni potekajo z dvema različnima hitrostma.

Katalonske oblasti ponavljajo, da bodo delovale v skladu z zakoni, ki so bili sprejeti septembra. To vključuje razglasitev enostranske deklaracije o neodvisnosti, potem ko bodo izidi referenduma uradno objavljeni, kar naj bi se zgodilo v sredo ali četrtek. Z vidika vladavine prava je presenetljivo, da katalonska vlada že vnaprej, še pred objavo uradnih izidov, govori o sprejetju enostranske deklaracije. Španski mediji pravijo, da se bo to zgodilo konec tedna, da bi katalonska vlada omogočila ljudem, da izrazijo svojo podporo pred katalonskim parlamentom.

Na drugi strani si Madrid prizadeva za počasnejši razvoj dogodkov. V DNK-ju te vlade je, da pusti, da se dogodki zgodijo in se z njimi spoprime šele potem, ko pokažejo vsa svoja notranja nasprotja. Španski mediji napovedujejo, da španski premier parlamenta ne bo nagovoril pred 10. oktobrom. Do takrat, tako razmišlja Rajoy, bo katalonska vlada seznanjena z resničnostjo, ko bi lahko objavila enostransko deklaracijo neodvisnosti, mednarodno pa je ne bi priznal nihče.

Pričakujemo pa lahko, da se bo medtem nadaljeval ustaven spor glede različnih vprašanj, kot je katalonski proračun ali prisotnost zvezne policije v Kataloniji. Ki jo, od torkovega večera dalje, eksplicitno podpira španski kralj.

Volilna udeležba na referendumu je bila 42-odstotna. Zakaj ni bila višja?
Volilna udeležba je bila dejansko višja, kot so predvideli organizatorji. Najpomembnejši nacionalistični organizaciji, Omnium Cultural in katalonska narodna skupščina, sta nekaj ur pred referendumom dejali, da bi bila sprejemljiva volilna udeležba milijon volivcev (to je približno petina volilnih upravičencev).

Več razlogov je sicer, zakaj volilna udeležba ni bila višja. Okoli 20 do 30 odstotkov Kataloncev ni želelo sodelovati na referendumu, ki ga je ustavno sodišče razglasilo za nezakonitega. Drugi razlog je, da niso imeli zagotovil glede legitimnosti izvedbe. Na katere podatke pri legitimaciji volivcev se je sklicevala katalonska vlada, še vedno ni jasno. Potem ko je vlada dovolila, da lahko volivci glasujejo, na katerem koli volišču želijo, je prišlo tudi do več primerov, ko je en volivec glasoval večkrat. Doslej še vedno tudi niso bili objavljeni uradni izidi glasovanja, in kar je še bolj nedoumljivo, ne vemo natančno, kateri administrativni organ prešteva glasove.

Celoten proces, tako referendum kot priprave nanj, je bil usmerjen v krepitev položaja katalonske vlade, in ne v odprto in demokratično razpravo o položaju Kataloncev. Če to upoštevamo, lahko rečemo, da bo katalonska vlada upravičevala enostransko deklaracijo neodvisnosti s simbolno vlogo referenduma, ne pa z dejansko jasnim in preglednim volilnim procesom.

Dejansko je vodja mednarodnih opazovalcev, nizozemski diplomat Daan Everts, dejal, da referendum ni potekal v skladu z mednarodnimi standardi. V svojem poročilu je odgovornost za izid referenduma pripisal španskim oblastem.

Kakor koli, ni mogoče, da bi lahko katalonske oblasti trdile, da deklaracija neodvisnosti temelji na jasni odločitvi večine Kataloncev.

Kakšne pa so trenutno razmere znotraj katalonske vlade oziroma strank v Kataloniji?
Vprašanje nacionalnosti tradicionalno močno vpliva na levico, in sicer jo sili, da igra na zanjo nevajenem terenu. To lahko slovenski bralci razumejo po izkušnji družbenih gibanj v 80. letih. Nad pobudami in sanjami o boljši družbi so na koncu prevladale nacionalne zahteve.

Spomnim se, da je bila leta 2011 policija brutalna do pripadnikov gibanja Indignados (op. Gibanje 15-M oz Indignados je organiziralo ulične proteste proti vladnim varčevalnim ukrepom, visoki brezposelnosti, korupciji in proti neučinkovitim politikom), še posebej v Kataloniji, kjer je Mossos D'Esquadra, katalonska policija, brutalno odstranila mirne protestnike na Trgu Catalunya v Barceloni. Mossos je postal pri levičarskih gibanjih ena najbolj preziranih institucij po vsej Španiji.

Danes pa je njihova prisotnost znak nacionalne enotnosti nasproti novim represivnim institucijam, ko sta nacionalna policija in (op. paravojaška policijska enota) Guardia Civil.

Še en skok v preteklost, ki velja za ključen pri razumevanju trenutnega položaja. Junija 2011 sta takratni predsednik katalonske vlade, Artur Mas, in predsednica parlamenta Nuria de Gispert, do parlamenta lahko prišla le s helikopterjem. Razlog: več tisoč protestnikov je v znak bojkota proti razpravi o novem proračunu zaprlo dostop do parlamenta. V tistem času je bil predsednik Mas (iz vrste nacionalistične desnice) na čelu uveljavitve varčevalnih ukrepov v celotni državi in je nameraval potrditi proračun, usklajen z Rajoyevo Ljudsko stranko. Veliko Kataloncev, ki so se počutili izdani, je tisti dan označilo kot začetek zdajšnjega secesionističnega procesa.

Lahko rečemo, da je bila katalonska desnica zdaj uspešna, če upoštevamo, da bodo zagovorniki neodvisnosti ta konec tedna obkrožili parlament. Tokrat ne da bi zaprli dostop vanj, kot so leta 2011, temveč da bi zaščitili zakonodajalce.

Ali so katalonske oblasti predvidele, kaj bo v primeru razglasitve neodvisnosti s statusom Katalonije v EU-ju?
Katalonske oblasti glede tega vprašanja niso bile jasne. Stališče katalonske vlade je brez dvoma proevropsko.

Njihov argument pri želji, da bi združili svojo zahtevo po neodvisnosti in željo po obstanku v Evropski uniji, je, da del EU-ja ne more biti izključen iz nje. Kot pravi katalonski podpredsednik Oriol Junqueras, ne obstaja evropska zakonodaja, ki bi, v primeru neodvisnosti ozemlja določene države, to izključila iz EU-ja. Toda jasno je, da Katalonija pač ni podpisnica pogodbe o EU-ju in njeno ime se, četudi bi Republika Katalonija postala mednarodno priznana država, ne bo samodejno pojavilo v teh pogodbah.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je že dejal, da bi, če bi Katalonija postala samostojna, morala zaprositi za članstvo. To vprašanje bi lahko razočaralo tiste Katalonce, ki podpirajo neodvisnosti in ki bi hkrati želeli, da ostanejo v EU-ju. Ta skupina pa predstavlja veliko večino med zagovorniki neodvisnosti.

Ksenja Tratnik
Prijavi napako
Komentarji
123pepe321
# 05.10.2017 ob 06:26
"Toda referendum o slovenski neodvisnosti je potekal v skladu z ustavo."
Ne čisto: po ustavi, bi morale vse republike priznati rezultat referenduma. Tega ni bilo.
tupamaross
# 05.10.2017 ob 06:31
Zelo me je presenetila represija nad Katalonci. Referendum
bi morali pustiti, da se narod mirno izreče o osamosvojitvi,po
tem pa bi se o tem odločalo v Španskem Parlamentu,o čemer
bi se izrekle vse federalne enote Španije. Njih 15.

Zakaj je v naši državi referendum leta 1990 potekal tako mirno?

Prav za to, ker z referendumom ni še nič bilo odločeno, je pa bil
prva faza, da smo se sploh o tem začeli pogovarjati. Da bi bili
resnično samostojni, bi se o tem morale izjasniti še Hrvaška,
Makedonija, BiH, Črna gora in Srbija, vendar o tem drugič.

Referendum v Kataloniji bi moral potekati mirno in ob prelepih
španskih melodijah, to, kar smo videli pa je bilo nečloveško in
surovo dejanje policije, ki je referendumu le dalo nek legimitet
o osamosvojitvi.

Nisem bil za odcepitev Katalonije, ki je 500 let živela v skupnost
Španije, ker pa je Španska zgodovina polna krvi, predvsem krvi
lastnega naroda, torej tudi Kataloncev, sedaj sem prav zaradi
teh represalij za njeno osamosvojitev in jim želim srečno pot.
crnuskagmajna
# 05.10.2017 ob 07:30
Volilna udeležba na referendumu je bila 42-odstotna. Zakaj ni bila višja?

Ne, a resno? A novico o terorju policajev nad prebivalstvom bomo pa kar zmolčali?
balrog
# 05.10.2017 ob 07:39
Naj mi prosim Evropska komisija odgovori, kako je lahko Kosovo država, čeprav ne izpolnjuje nobenega pogoja za državnost in bi brez podpore albanske diaspore, EU in ZDA ta tvorba že takoj propadla ? Pa ne mi prosim o nekih okoliščinah in ne vem še čem. Zakaj v primeru Jugoslavije/Kosova ni EU vztrajala pri načelu neustavnosti delitve države in spreminjanja meja. V primeru Katalonije gre celo za tisto najbolj prvinsko emancipacijo, ne samo samo-odločbo, samo-opredelitev naroda, ampak republikansko revolucijo. Osamosvajanje Katalonije ne bi primerjal z osamosvajanjem Slovenije, ampak z osamosvajanjem ZDA od britanske krone ! Španija je monarhija. In v primeru Katalonije gre za republikansko meščansko revolucijo, kot je šlo v primeru ameriškega boja za neodvisnost za meščansko revolucijo proti tiranskemu kralju. Gre za drugi poskus republikanske revolucije, kajti prvič v tridesetih je bila španska republika, ki je dopuščala emancipacijo tako Kataloncem kot Baskom, KRVAVO zatrta s klerikalno/fašistično diktaturo, ki je delovala ob soglasju španskega monarha. 100.000 žrtev na strani republike, izvensodni poboji, likvidacije, aretacije, izgoni ... Prizori brutalnosti španske civilne garde so spomnili na prizore iz časov Franca. Zato bi morala EU zahtevati, da se Rajoy umakne s položaja predsednika vlade, iz tega procesa pa bi se moral umakniti tudi španski kralj, ki ni obsodil policijskega nasilja kot ni nikoli obsodil Francove diktature.
šurda
# 05.10.2017 ob 07:59
Zakaj udeležba ni bila večja ?
Pa saj se šalite ?, denimo, da je eden večjih razlogov zato krutost
Španske policije !
Sam sem polagal malce upanje v EU parlament in razpravo pa
ni bilo ničesar konkretnega !
Še več celo Angela Merkel trdi, da gre za Španske notranje zadeve !
A res ????
ZAKAJ pa ste potem opozarjali Poljsko in Madžarsko, zardi veliko
manjših zadev !!
EU je res licemerstvo, še zlasti zato, ker gre za njihovo ljudsko
stranko !
123pepe321
# 05.10.2017 ob 07:34
"saj se centralna vlada že 30 let noče z njimi pogajati o avtonomiji."
Mislim, da je bližje 350 let.
balrog
# 05.10.2017 ob 07:07
Brutalnost španske policije je legitimirala tako izid referenduma kot tudi težnje katalonskega naroda po razdružitvi. Rajoy je sprožil nepovraten proces, z brutalnostjo je dokazal, da Katalonce nima za Špance. Je pa treba začeti na drugem koncu. Dejstvo je, da katalonski referendum ne more biti ne-legitimen, v skladu z mednarodnim pravom in pravom EU. Neustavna je španska ustava. In dejstvo je da EU dopušča spreminjanje meja nacionalnih držav, kar dokazuje razpad Jugoslavije in ne nazadnje evropsko priznanje Kosova, ki v primerjavi s Katalonijo sploh nima tradicije državnosti in niti ne ekonomskih pogojev za neodvisnost, prav tako pa Kosovo nima ne delujočih državnih ustanov, policije, vojske, carine. EU je zelo dvolična organizacija, ki vsakič sproti tepta svoja stališča in načela. Katalonci vztrajajte. ČE je lahko Kosovo država...
moj komentar
# 05.10.2017 ob 12:55
Na referendumu o samostojnosti Črne gore leta 2006 je bilo razmerje 55-45 za neodvisnost. Onih 45 % nasprotnikov osamosvojitve torej ni bilo noben faktor.

Za vstop v NATO pa referenduma v Črni Gori sploh ni bilo, ker je amerofilna nastavljena oblast ugotovila, da bi bila večina Črnogorcev proti vstopu.
Enostavno so mafijci na oblasti referendum prepovedali.
gesan
# 05.10.2017 ob 08:01
Kdor tako zlobno pretepa svoje ljudi, niti človek ni!
J@st
# 05.10.2017 ob 10:12
Dol z dvoličnostjo in dvojnimi merili evropskih požrešnih birokratov.
Svobodo Kataloniji!!!
DrKult
# 05.10.2017 ob 08:02
Skippy
Kataloncev je sama volja vse skupaj izvesti po predpisih, a ne? Tako kot so organizirali nelegalen referendum, tako bi pač to izpeljali nelegalno. Sicer pa, Katalonija je vedno bila levo usmerjena, za njih pa je pravo samo po potrebi.

Skippy, daj naredi svetu uslugo in utišaj svoje misli. Vse ustave pod soncem vsebujejo člen o nedeljivosti ozemlja. Ljudje imajo pravico odločati o vsem in Katalonci so z več kot 90% rekli, da želijo iz Španije. Imajo svojo kulturo, svoj jezik, več let se že pogajajo z Madridom, pa ni posluha. Zdaj bo Madrid pač moral požret voljo ljudstva, milom ili silom.
oleander
# 05.10.2017 ob 06:45
Ko bi vi vedeli, kako absurdno se bere EU z moškim spolom, se ne bi tako grdo znašali nad slovenščino in nami domačimi govorci.

Sicer pa upam, da nas boste opozorili na izid knjige tega možakarja, ko bo zunaj.
Pogled nekoga od zunaj je vedno zanimiva reč.
slo-KP
# 05.10.2017 ob 10:53
Zakaj je v naši državi referendum leta 1990 potekal tako mirno?

Prav za to, ker z referendumom ni še nič bilo odločeno, je pa bil
prva faza, da smo se sploh o tem začeli pogovarjati. Da bi bili
resnično samostojni, bi se o tem morale izjasniti še Hrvaška,
Makedonija, BiH, Črna gora in Srbija, vendar o tem drugič.
---------------------------------
ah dej no...

januarja 1990 je šla KPJ cu grunt...in to je bilo jasno ZNAMENJE,da bo šla najverjetneje tudi SFRJ...
potem so se zgodile volitve in jasno je bilo kam pes taco moli...
potem se je zgodil Maksimir...kar je še bolj pokazalo stanje...
potem so avgusta Srbi zablokirali Dalmacijo...v Kninu...
in potem so še oktobra JNA specialci zasedli štab TO-ja v Ljubljani...
IN KOCKA JE PADLA...

REFERENDUM je bil končna odločitev...
narod se je IZJASNIL in poti nazaj ni več bilo...

mi nismo dali ´´pet par´´ na to kaj si mislijo ostali narodi,kaj si mislijo ostale republike in kaj
je zapisano v Ustavi SFRJ...mi (narod) še poznal ni Ustave SFRJ...
in nas je tudi en klinc brigalo za cel svet...
MI SMO HOTELI DRŽAVO !!!
lantus
# 05.10.2017 ob 08:28
Slovensko neodvisnost je prva priznala Hrvaška
--------------------
Hrvaška takrat ni bila država. S priznanjem se je samo prilepila Slovencem a smo jo z razglasitvijo neodvisnosti prehiteli za kakšen dan.
el CARTEL
# 05.10.2017 ob 08:26
Če si Katalonci, po njihovem, ne zaslužijo razglasiti samostojnosti, potem tudi z našo samostojnostjo nekaj ni v redu!

naša samostojnost je očitno bila v interesu zahoda. zato je vredu.

juncker bi verjetno rekel, da je to "notranja zadeva jugoslavije", da je plebiscit "kršenje mednarodnega prava in jugoslovanske ustave" in bi mogoče obsodil tanke na ulicah.
crnuskagmajna
# 05.10.2017 ob 07:23
EU - totalitarism!
firtoh
# 05.10.2017 ob 06:57
EPP za slovensko vlado,ki si ne upa podpreti Kataloncev.
Slovensko neodvisnost je prva priznala Hrvaška,druga je bila Litva mesec dni kasneje
gesan
# 05.10.2017 ob 10:39
vranek
# 05.10.2017 ob 10:13
Prijavi neprimerno vsebino
Slisali nismo tudi nic o tem, katero bazo volilcev so uporabili? Nic o veckratnih volilcih na razlicnih voliscih. Na taki smesnici od referenduma, se ne bo nobena omembe vredna oblast nobene drzave pogovarjala z njimi. In prav ima. Nic tudi o tem, da se glasovnice kar tiskajo doma in to!
Ok, nasilje policije!
........................................
.......
Točno se vidi iz katere strani imaš oprane možgane!

In zdaj bom dobil nazaj, da so meni Katalonci oprali možgane in bla bla bla, pa čeprav nimam osebno z njimi prav nič konkretnega!
Vem samo to, da nihče nima pravice na tako brutalen način prepričat, da ostane z njim!
Prav nihče!

ZA tebe pa je tako nasilje več kot očitno srpejemljivo!
Še več, niti približno nočeš razumet, da mnogi ne sodelujejo, ker so rane ne tako davne vojne še preveč boleče in se ne upajo izpostavljat.

Če praviš, da jih je tolko proti?!
Zakaj potem niso pustili, da bi Katalonci na referendumu vnovič enostavno pušnili in bi bilo zgodbe takoj konec in to brez nasilja, ki ne pelje nikamor drugam kot v razkol!?

Ajde razloži!
vojislav-novak
# 05.10.2017 ob 07:25
@Skippy: Katalonci so izpeljali referendum ker jim je prekipelo, saj se centralna vlada že 30 let noče z njimi pogajati o avtonomiji.
nekdodalec
# 05.10.2017 ob 11:16
eden najzaslužnejših mož osamosvojitve je-JELKO KACIN...
BRILJANTNO je opravil svoje delo...


Seveda. Saj ha 'briljantno' se vedno opravlja. Za nagrafo za njegovo delo v 90ih je zadnjih 15 let posvetil predvsem temu da je srbijo blokiral pri pristopanju v eu in pri izsilhevanju srbije glede kosova... Kacin je le mala ribica, ki pridbo ubpga ukaze nadrejenih v bruslju.

Btw, vprasaj Kacina ce upa iti kdaj v beograd.. Tajo malo na kaksen obisk... ;))
gesan
# 05.10.2017 ob 10:59
Rokobaroko
# 05.10.2017 ob 10:49
Smešno mi je, ko anarhisti, tipa gesan & šurda solijo pamet. Nihče ne sme razmišljati s svojo glavo, tako kot pravita onadva,
........................................
........
Hahaha...
a da jaz nisem za to ,da vsak posameznik razmišlja s svojo glavo?
hahahaha...

Ti, a niti tega ne razumeš, kaj pomeni, če ti napišem, da me enostavno prezri, ker ne vidim smisla, da razpravljam z nekom, ki ne razume niti tega kar sam naklada?
Canis.Lupus
# 05.10.2017 ob 10:34
ta je strašno pameten.
preprosta resnica pa je, da so policaji mlatili ljudi, ker so želeli listič v skrinjico vreči.

Če bi bili španci pametni bi referendum ignorirali in dali jasno vedeti da rezultati v okviru ustave niso veljavni in bi kataloniji še prej kako dodatno ugodnost ponudili.

Zdaj pa so v državi zasejali razdor, ki bo trajal še leta.

Premier in komplet španska vlada bi morali odtopiti ker so navadna teleta!
šurda
# 05.10.2017 ob 10:19
vranek
Še en, ki slep in gluh, represija Španske policije je preprečila
večjo udeležbo na referendumu ! Sedi "cvek" !
gesan
# 05.10.2017 ob 10:06
Rokobaroko
# 05.10.2017 ob 09:35
Enostavno ne razumeta. Jaz nisem na strani Madrida, je pa treba gledati na stvari racionalno in ne emocionalno. Če vama predstavlja legitimnost to, da 40% prebivalstva odloči o usodi Katalonije in je to merodajno, so be it. Me zanima, če bi podprla tudi odcepitev npr. Republike Srpske od BiH (danes) ali nekdanje SAO Krajine od Hrvaške (tam leta 93)? Bi bilo legitimno, a ne?
....................................
Hjezas!?!
Če pravim ,da ima prav vsak narod pravico odločat o svoji usodi na demokratičen miren način, potem to najbrž velja za vse in ne samo za nekatere.

Daj pojdi na vaje dihanja, da ti pride malo več kisika v možgane!

Koliko si ti star, da spregledaš dejstvo, da jih je nekdo na silo hotel prepričat, da ne smejo na referendum?
Koliko si ti star, da nimaš pojma, da so v tej državi še ne tako dolgo nazaj imeli državljansko vojno, ki je bila predvsem posledica nerazčiščenosti do fashizma?
In kolko si ti star, da ne dojemaš, da se mnogo starejših ljudi, ki so to doživljali, praktično boji izpostavljat?
In kolko si ti star, da ne dojameš, da je fashizem velik problem?

Zdaj pa nehaj z menoj!
Me prezri, ker sem preneumen in prehisteričen zate, ker nimam tolko peska v glavi od peskovniških igric!
gesan
# 05.10.2017 ob 09:11
Eden večjih hinavizmov pa je golo dejstvo, da je ogromno zlovencev, ki so sedaj na strani španske brutalnosti, pa čeprav je leta 90 bila glih Katalonija naša podpornica osamosvojitvenih teženj, madridski fashizem pa zelo proti!

Čistokrvna sramota!
Buthalci, kaj češ!
balrog
# 05.10.2017 ob 08:32
copcop,
... odcepitev ni človekova pravica, zato je EU sodišče tudi ne bi podprlo, saj ni v skladu z špansko ustavo ...

ah, a si ti španski kralj, malček heca :))) seveda, da odcepitev ni človekova pravica, zato pa je odločanje na referendumu človekova pravica. Opaziš razliko ? To je ta famozna samoodločba naroda. Kako pa boš ugotovil voljo ljudi, če jim prepoveduješ, da se o tem izjasnijo na demokratičen način, torej z referendumom. Katalonci morajo špansko vlado spraviti pred evropsko sodišče ! Škoti so šli na referendum in Škoti so izbrali unijo z Britanci. Britanci so šli na referendum in Britanci so izbrali, da se ločijo od Bruslja. Slovenci smo šli na plebiscit in izbrali samostojno pot ... Španci Kataloncem ODREKAJO referendum, kar je kršitev načel EU, mednarodnih konvencij, mednarodnega prava ... In vladajoča Evropska ljudska stranka (saj gre za stranko) vladajočo špansko ljudsko stranko podpira pri kršitvah mednarodnega in evropskega prava, češ referendum v Katalonijo je "neustaven" ? Kako je lahko referendum neustaven ? To je skregano z osnovno logiko delovanja EU.
adnan1984
# 05.10.2017 ob 08:31
Če je Kosovo lahko, pa naj tudi Katalonija, ki so 10 krat večji narod, da o gospodarski moči sploh ne govorim.
Za mene je Katalonija samostojnaa država, ali pa vsaj v stilu Škotske-visoka avtonomija.Nazaj več ni mogoče.
Ali pa 3. predlog, ki tudi ni kar tako, vsaj federalizacija Španije. Ker tam dol so take rasne razlike-kaka Jugoslavija.
O evropski uniji in zagovarjanju pravic lastnih državljanov evropske unije pa sploh ne bi .
Sramota in dokaz kako evropska unija skrbi za svoje državljane.
balrog
# 05.10.2017 ob 07:53
copcop,
to preprosto ni res, da menda mora Evropska komisija samo nemo opazovati, kaj se dogaja v Kataloniji in Španiji.In šteti žrtve. Španija je s članstvom v EU PREDALA del svoje suverenosti Bruslju (kot je storila vsaka od članic EU), sprejela je tudi EVROPSKI pravni red, ki je po hierarhičnem redu in strukturi NAD nacionalno zakonodajo ! Torej je nad špansko ustavo "ustava" Evropske unije, torej evropski predpisi, uredbe in nad špansko "ustavo", vrhovnim sodiščem JE Evropsko sodišče za človekove pravice. Zato je španska ustava neustavna, glede vprašanja samoodločbe naroda ni v skladu s predpisi EU in mednarodnimi konvencijami, ki so nadrejene španskemu ustavno-pravnemu redu. In še nekaj Evropska komisija ima prav vse vzvode, da kaznuje špansko vlado zaradi policijske brutalnosti, kratenja pravic Kataloncev, da na demokratičen način (torej z referendumskim odločanjem) izrazijo svojo volilno pravico. Glasovanje, demokratično odločanje JE osnovna/temeljna človekova pravica, demokratično odločanje pa je temelj Evropske unije ! To pravico je španska vlada poteptala. Zato si zasluži ostro obsodbo in ukor. Kaj pa primer Grčije ??? EU se je brez težav vmešala, mimo tamkajšnje vlade, da bi rešila svoje banke, suverenost gor ali dol. Velika Britanija pa je neprimerljiva s Španijo, kajti Britanci so DOVOLILI že večkrat škotski referendum, niso ga z ničemer preprečili. Britanija je pravzaprav primer , kako bi morali tudi v Španiji to vprašanje sobivanja med narodi v eni državi reševati. Z mirnim dialogom in v okviru političnega demokratičnega procesa. Španska vlada tega ni sposobna izpeljati. Kajti Kataloncem sploh ne dopušča možnosti demokratičnega odločanja, za razliko od Britancev in britanske krone.
copcop
# 05.10.2017 ob 07:25
balrog
Neustavna je španska ustava....ČE je lahko Kosovo država...

Španska ustava ni neustavna in Kosovo ni del Evropske skupnosti, zato primerjava ni umestna. EU ne more posredovati v notranje zadeve posameznih članic, lahko zgolj poziva k demokratičnemu dialogu. Kako bi izgledalo, če bi EU želela posredovati znotraj Velike Britanije v konfliktu med Londonom in Škotsko, ter navijala za samostojnost Škotske? Seveda bi Britanci to razumeli kot vmešavanje v notranje zadeve in imeli bi prav. Ustava države se spreminja v parlamantu z večino. In dokler se Katalonci in Madrid ne dogovorijo v skladu z ustavo, toliko časa se EU ne more vmešavati. Lahko zgolj poziva k demokratičnemu dialogu, spoštovanju ustave in volje ljudstva.
Če so v Madridu in Kataloniji pametni, se bodo dogovorili. Če ne, bodo škodili sami sebi zaradi gospodarskih in finančnih posledic. Kdo pa bo želel poslovati z državo, ki razpada ali je še ni?
tupamaross
# 05.10.2017 ob 07:12
Ista ta Evropa, ki sedaj ne priznava referenduma Katalonije
in je za celovitost Španije, je od Jugoslavije (Srbije in Črne
gore) zahtevala referendum samo od Črne gore, da se ta
izjasni, dali še vedno želi živeti v Jugoslaviji s Srbijo ali ne
in je izveden referendum.

Referendum naj bi bil nekje 51 ZA in 49 PROTI.

Takrat se je ves svet smejal, ker je referendum dejansko
okrog 65 PROTI in 35 ZA.

Nad sleherno skrinjico je kontrolo imel Djukanović, ki so
mu pri tem pomagali iz Evropske Unije in iz CIA-a.

Nekaj podobnega so hoteli doseči tudi na referendumu
v Kataloniji, vendar so se Katalonci tega zavedali in so
storili to, kar je za njih bilo najboljše.
opat
# 05.10.2017 ob 07:04
Nisem volil za Evropo. Zdaj mi je žal, da nisem volil proti.
opat
# 05.10.2017 ob 07:03
Če evropski parlament odobrava proporcionalno nasilje se iz tega nebo izvalilo nič dobrega. Španija bo zatirala neodvisnost, Evropa bo navijala zanjo in ker nasilje rodi nasilje se bodo mnogi mladi katalonci pridružili ilegali.....poznamo ta scenarij iz severne Irske in Baskije. Združena Evropa, močna Evropa, skupna valuta, skupna vojska....vse je že prežvečeno, naši politiki pa so tiho.
veza
# 05.10.2017 ob 18:50
Lajhko je biti sedaj pameten, a zakaj so policaji vlekli babice iz vrste, zakaj?
Če je bilo vse nezakonito in udeležba nizka, zakaj policijsko nasilje?
moj komentar
# 05.10.2017 ob 13:30
Zdaj vse bolj ugotavljamo, da je bila Jugoslavija večja demokracija kot EU.

Potem pa ZDA in EU podpreta nacionaliste in fašiste in jo z instalacijo krvave vojne razbijeta na manjše kose. Iz manjših kosov jo razbijata v še manjše (Kosovo, razbijanje Makedonije) in ustvarjata nove entitete, kot je recimo Velika Albanija.
Vse za interese korpo-profiterjev.
moj komentar
# 05.10.2017 ob 13:25
Zdaj vse bolj ugotavljamo, da je bila Jugoslavija večja demokracija kot EU.
ZVONKO
# 05.10.2017 ob 12:09
Tisti, ki odpirate vprašanje Kacina, odlično zadevate. Čestitke! Sugestija: skušajte misliti še malo širše, kajti Kacin je samo eden (trenutno uslužbenec NATO, podobno kot Kolindica, ki pa je začasno predsednica Hrvaške) znotraj širšega kroga, ki ga je inštaliral dr. Anton Bebler. To je ena odločilni figur prehoda v NATO ideologeme osemdesetih. Iz istega gnezda (prijateljsko tudi) prihaja tudi JJ, blizu je Bavčar in še kdo...

Hkrati upam, da veste, da s tem odpirate predvsem tudi neko drugo Pandorino škatlico (pravzaprav Sveto kravo): zadevo univerze, konkretne fakultete, FDV in torej Katedre za SLO... Dokaj zahtevne reči so tukaj na sceni, in sicer v smislu NUJE REDEFINIRANJA zadeve fakultet in univerze.

To pa je nekaj, kar je moč ubesediti tudi takole: nekoč (po Francoski revoluciji - in v tej linijah republikanizma) je bilo "obsolete" imeti na univerzi teološko fakulteto... No, potem ko smo postali "demokratični" (bla-bla-bla), je to bilo spremenjeno, temu - torej teologiji - pa so sedaj (po ojropeizaciji in natoizaciji) pridodane še POLEMOLOŠKE (gr. polemos pomeni vojna, vojskovanje, a tudi širše bojevanje v filozofskem/Heraklit smislu) študije.

Te so najprej bile SLO & DSZ (po letu 1968/intervenca na Češkoslovaškem, Tito skuša pripravljati obrambo pred Rusi..., NNNP etc...), danes pa so očitno NATO študije (na FDV pridejo celo "American studies")... Upam, da to vsaj malo pomaga k razumevanju nekaterih elementov širine problematike, ki jo razpirate s tem, ko omenjate zaslužnega moža.
ni maitre
# 05.10.2017 ob 11:59
Alfonso Dastis Duecedo - zunanji minister- izjave:

“If there is disturbance, it will clearly be on the side of those advocating the referendum, that are adopting Nazi-like attitudes, by, you know, pointing at people who are against that referendum.“

He says voter referendums can't be equated with democracy, saying that often they are the "instrument of choice of dictators."

Pa še za admina:
"Če bo prišlo do motenj, bo očitno na strani tistih, ki zagovarjajo referendum, ki sprejemajo nacistično podobo, s tem, kar veste, kažejo na ljudi, ki so proti referendumu."

Dejal je, da referendumov volivcev ni mogoče izenačiti z demokracijo, saj pravijo, da so pogosto ti "instrumenti izbire diktatorjev".

Hmm...vsak komentar na francotovo vlado je odveč!
KLIPAN
# 05.10.2017 ob 11:33
Hvala Kataloncem za ta referendum!!
Končno se vidi kdo podpira demokracijo in svobodo, kdo pa konzervatizem in kratenje osnovnih človekovih pravic.
Sicer smo to vedeli že prej, ampak sedaj je postalo bolj očitno.
Kekec99
# 05.10.2017 ob 10:52
V Kataloniji policija uporablja silo proti neoboroženim ljudem, na Kosovu pa so oboroženi ljudje napadali policijo???
oliva
# 05.10.2017 ob 10:31
@Zvonko (9:50), dober post, fajn razmišljanje, ki ga lahko kar podpišem.
Imaš res kul pointe (že skozi vso razpravo o tej tematiki, kar sem spremljala).
Že pred časom sem pisala tudi sama kaj podobnega, ko sem imela to samo v glavi: nejasne predstave. Zdaj pa imam tudi primer in se v bistvu prava stvar nekako nejasno že lahko malo sluti.
O tej okostenelosti, ki da se zdaj maje, o raztapljanju raznih vzorcev in (miselnih) konstruktov itd.
Zato je zdaj res najbolj potrebno biti pameten in moder, vendar če bi bilo samo tako, se napredek nikoli ne bi mogel zgoditi, zato je to (Katalonija), kot praviš, šola. Vzorčni primer.
Rockos
# 05.10.2017 ob 10:29
Rokobaroko: Enostavno ne razumeta. Jaz nisem na strani Madrida, je pa treba gledati na stvari racionalno in ne emocionalno. Če vama predstavlja legitimnost to, da 40% prebivalstva odloči o usodi Katalonije in je to merodajno, so be it.

Če je res "so be it", zakaj si se potem v to tako zapičil? Če pri nas pride 7% ljudi na nedeljske volitve predsednika in jih 55% obkroži istega kandidata, bo tudi predsednik, kajne? So zdaj krivi tisti, ki so prišli ali tisti, ki niso? Tako neumno logiko, kot jo imaš, ima lahko samo državljan rep. Slovenije, ki je uvedla, da na referendumu v bistvu volijo tudi tisti, ki ne pridejo. To je neumnost par excellence! Volilna pravica in odgovornost na noben način ne smeta biti ločeni. Tisti, ki ostane doma ni oddal glasu. Edina pravilna razlaga je lahko, da je po njegovem torej prav tako, kot se bo odločila večina tistih, ki pridejo, ne pa da se ne strinja z oddanim glasom! Ravno zato so v nekaterih razvitejših (mentalno predvsem) državah uvedli kazni za vse, ki se volitev ne udeležijo.

Še eno hipotetično vprašanje. Veliko štajercev joka, kako smo jim v LJ dnar fkradli in težijo po samostojni Štajerski. Če razpišejo referendum, na katerem bo udeležba 40%, večina pa bo glasovala ZA odcepitev od Slovenije, bi rekel da je bil referendum legitimen in da se imajo pravico odcepiti?

Prvič slišim, da so štajerci narod. Ampak glej, v nekih drugih časih in razmerah sicer, so tudi na avstrijski strani koroške glasovali, da gredo rajši v Avstrijo - torej, why not.
šurda
# 05.10.2017 ob 10:11
Rokobaroko
Naj, kar razpišejo referendum na Štajerskem, ga 100% podpiram
je pa razlika med tem NE primerljiva, ker Štajerke in Štajerci so
Slovenke in Slovenci, Katalonke in Katalonci pa NISO in NIKOLI
ne bodo Španke ali Španci !
gesan
# 05.10.2017 ob 10:08
ZVONKO
# 05.10.2017 ob 09:50
gesan

moč je soglašati (soglašam), a ne tudi absolutizirati...
........................................
.....
Za to pa sem med ostalim napisal tudi to, da v madridu niso vsi pokvarjeni, ker ne absolutiram.
nekdodalec
# 05.10.2017 ob 09:33
el CARTEL
# 05.10.2017 ob 08:16

meja Socialistične federativne republike Jugoslavije se ne more spremeniti brez soglasja vseh republik in avtonomnih pokrajin.

Saj ni bilo govora o tem takrat. Gre se predvsem za tale clen, ki je bil napisan po letu 1974 in ki nam je dal moznost samostojnosti. Ta prvi stavek je seveda identicen - tako v Ustavi SR Slovenije kot v Ustavi Juge 1974:

Izhajajoč iz pravice vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve, se je slovenski narod na podlagi svobodno izražene volje v skupnem boju vseh narodov in narodnosti Jugoslavije v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji v skladu s svojimi zgodovinskimi težnjami in zavedajoč se, da je nadaljnja krepitev bratstva in enotnosti skupni interes, skupaj z narodnostma, s katerima živi, združil z drugimi narodi in narodnostmi Jugoslavije v zvezno republiko svobodnih in enakopravnih narodov in narodnosti...

Pri tem moramo vedeti sledece:

- Beseda odcepitev je bila dodana naknadno in napisal jo je Kardelj 1974. Prej besede odcepitev ni bilo. Temu 'hudobnemu komunistu' gre tako zal zahvala da smo imeli pravno podlago za svoja dejanja.

- beseda 'odcepitev' v tem stavku je edina stvar ki nam je pravno formalno dala tudi v pravnem smislu moznost da dokazujemo svoj prav.

- Stavek: 'ki vkljucuje moznost odcepitve', sicer ne spada po svojem smislu, na kakrsnekoli nacin v stavek, saj je vec kot jasno da cel stavek govori o tem da so se narodi prostovoljno odlocili da formirajo jugoslavijo.

- samoodlocba v primeru jugoslovanske ustave NE pomeni pravico do odcepitve! V nasem primeru pomeni pravico do odcepitve LE in SAMO nasledbji stavek: 's pravico do odcepitve'

Hvala.
Follow Me
# 05.10.2017 ob 09:17
Jaz sem bil in sem še vedno proti EU in NATU, vedno bolj sem prepričan, da sem prav glasoval.

Demokratična diktatura, kjer veliki gospodarji ukazujejo kako bomo živeli in kaj bomo sprejeli.
antiani
# 05.10.2017 ob 08:41
Ko bi se naši novinarji obremenjavli s stanjem doma vsaj pol kot se obremenjujejo s stanjem v tujini bi marsikatera zadeva pri nas tekla drugače. Če bi se določene zadeve analizirale, spraševale in razčlenjevale bi se marsikatera stvar razrešila in naredila , tako se pa pomete pod preprogo in narodu servira samo tisto kar je nepomembno. Novinarji RTVSLOja so padli na nivo amaterjev iz 24ur.
ZVONKO
# 05.10.2017 ob 08:29
Pozabite referendum, to je že sedaj zadeva lanskih snegov: debate o njej so lahko zanimive, a kvečjemu akademske. Pri političnih dogodkih gre za čas, ki pa zelo hitro vse pušča za seboj, povozi... Referendum je bil samo v funkciji celokupnega dogajanja, ki se je šele začel in bo ostal pač zapisan kot "kontradiktorno dejanje" brez "enotnega odgovora"... Za ene bo pomenil to, za druge drugo... Natančno tako kot bo Katalonija pomenila za ene eno, za druge pa drugo..., kot Kosovo ali Slovenija pomeni za ene eno, za druge drugo... In kaj je pri tem nenormalnega, neobičajnega...? A ni normalno, da eni nekaj razumejo tako - drugi drugače...?

Iskati Eno resnico v politiki (kot denimo v astronomiji ali mehaniki) pomeni ne razumeti, kaj je politika. Politika ni in ne more biti znanost, pa tudi ne nekaj naravnega in fizikalnega v zvezi s čem je moč generirati enoznačnosti: zmeraj gre pri tem politika torej za razumevanje in interpretacijo, kar pa je samo drug način prav za to, da rečemo, da eni razumejo tako, drugi drugače...

Se pa pri tem nekoliko zaplete takrat, ko nista samo dve - leva in desna - interpretaciji in ko nastopimo tudi tisti, ki smo zmožni na tretje, četrte in X načine vse skupaj razumeti. To pa je spet samo drug način za to, da rečemo, da imamo opraviti s pluralizmom. Po grško pa se tem pluralnem (kar je latinski način govorjenja) reče "polla", ta beseda pa je prav "korenina" besede politika. Čudno.
balrog
# 05.10.2017 ob 08:19
Španija se še ni povsem otresla Francove diktature in je očitno edina evropska ne-demokracija, ki je članica EU, Kajti Španija je že imela demokratično (socialistično) Republiko, ki je odpravila monarhijo in razlastila španske fevdalce in katoliško cerkev. Vloga vseh španskih vlad po Francovi smrti pa je, da preprečijo vnovičen prihod Republike. Španija je ključen problem Evropske unije. Ni naključje, da je vzniknil, ko EU razpada (brexit). Emancipacija Britancev od Bruslja (brexit je bil izglasovan z referendumom) je sprožila tudi emancipacijske procese v Španiji. Ampak špansko oblast referendum ogroža, referendum očitno ruši temelj španske države, ki je zelo trhel, da ga lahko ogrozi demokratično odločanje ljudi na referendumu. Španijo ogroža osnovno demokratično odločanje, in to v 21. stoletju. Španija, sodeč po odzivu na katalonski referendum, je še vedno globoko nedemokratična država, globoko v diktaturi. Edini dialog s špansko oblastjo je ta, da ji Evropska komisija ukaže izpeljavo referendumov po celotni Španiji o prihodnosti te nedemokratične države. Španija se mora razdružiti, da bi se lahko nato znova združila na demokratični osnovi v okviru EU.
el CARTEL
# 05.10.2017 ob 08:16
se pravi za mediacijo se posziva EU, ki je odkritno stopila na stran nasprotnikov referenduma, demokracije in samostojnosti katalonije.

o čem bodo pa posredovali, če je edinos tališče da je referendum ilegalen in da katalonija mora ostati znotraj španije?

Toda referendum o slovenski neodvisnosti je potekal v skladu z ustavo.

z jugoslovansko ne.

1. del 5 člen. - VIR

Meja Socialistične federativne republike Jugoslavije se ne more spremeniti brez soglasja vseh republik in avtonomnih pokrajin.

kdor je pismen, ve, kaj to pomeni.

Več razlogov je sicer, zakaj volilna udeležba ni bila višja. Okoli 20-30 odstotkov Kataloncev ni želelo sodelovati na referendumu, ki ga je ustavno sodišče razglasilo za nezakonitega.

ok, bojkotiraš referendum in je to "legitimen izraz volje proti"???
kaj pa ko so med "odcepljanjem" (ilegalnim btw) bosne srbi kot konstitutiven narod bojkotirali referendum - takrat nihče to ni videl kot legitimen upor proti samostojnosti in odcepitvi.

še enrkat se je pokazalo,
če je kaj v INTERESU zahoda, potem se zgodi, s kasnejšimi mentalnimi akrobacijami pa se le še naredi kontekst da se upraviči kršenje mednarodnega prava in ustav suverenih držav.
samogledam
# 05.10.2017 ob 08:07
Spanska Vlada je storila veliko napako, ker ni mirno dopustila izvedbo referenduma v Kataloniji. Izid bi bil podoben kot pred leti, ko ni dosegel niti 40% za . nekaj podobnega se je dogajalo tudi na Skotskem...ljudje zivijo v mesanih zakonih in mesanih podjetjih, klubih, agencijah, nihce si menda ne zeli scenarija iz Bosne.Zato smo vsi zeleli ziveti v EU, kjer bomo imeli pogoje za odlocanje in sodelovanje.Niso vsi Katalonci za samostojno drzavo, ker se zavedajo da je s to odlocitvijo koncano clanstvo v EU.Politiki Katalonije so domisljavi grebatorji za lastne interese.
Kazalo