Predsedniki Zoran Milanović, Borut Pahor in Alexander Van der Bellen. Foto: BoBo
Predsedniki Zoran Milanović, Borut Pahor in Alexander Van der Bellen. Foto: BoBo

"Prva tema pogovorov je bila vojna v Ukrajini, pri kateri ne moremo nič spremeniti," je dejal Milanović.

Enako meni tudi Pahor. "Celo svoje politično življenje sem bil prepričan in predan mirnemu reševanju sporov in sem se prvič v življenju znašel v položaju, ko ta hip ne vidim možnosti, da bi našli pot za diplomatsko rešitev spora", je izjavil.

Van der Bellen pa je poudaril, da je bil sam eden od tistih, ki niso predvideli takšnega razpleta, kot je vojna, in dodal, da se je s kolegoma pogovarjal tudi o načinih pomoči Ukrajini in sankcijah proti Rusiji.

Tako Pahor kot Van der Bellen sta izpostavila, da je ključno, da države EU-ja, ko gre za sankcije, ostanejo enotne in da ne pride do razkola med njimi.

Pahor: BiH bi moral takoj dobiti status kandidatke

Druga tema pogovorov je bil Zahodni Balkan oziroma pridruževanje šestih držav Zahodnega Balkana Evropski uniji. Stališča vseh treh predsednikov so glede tega podobna. Vsi so menili, da bi pristopna pogajanja morali pospešiti.

"Za to je že zdavnaj prišel čas, a se še ni zgodilo," je izjavil Milanović. S tem se je strinjal tudi Van der Bellen. "Članstvo šestih držav se zavlačuje že vrsto let, zato menimo, da bi te pogovore morali dvigniti na drugo raven," je dejal.

Pahor meni celo, da bi EU moral Bosni in Hercegovini dati status kandidatke takoj in brez pogojev, ta pa bi jih nato izpolnjevala pozneje. "S tem bi investirali v mir, varnost, evropsko perspektivo in da bi se izvlekli iz tega začaranega kroga."

Predsedniki so komentirali tudi bližajoči se vstop Hrvaške v evroobmočje in schengensko območje. Pri tem so se se strinjali, da bo to koristilo vsem trem državam.

Milanović je ob tem izrazil upanje, da Slovenija vstopa v schengensko območje ne bo pogojevala z uveljavitvijo arbitražne razsodbe.

Pahor je dejal, da iz izjav slovenskih politikov ni razbral, da bi bila uveljavitev arbitražnega sporazuma pogoj za vstop Hrvaške v schengen. "Res pa je, da je od prvega dne, ko je sodišče razsodilo, uveljavitev arbitražnega sporazuma politika Slovenije. Vstop Hrvaške v schengen je tudi v našem interesu in ga ne bi pogojeval z uveljavitvijo arbitražne razsodbe," je še dodal, a poudaril, da ta mora biti uveljavljena.

Milanović: Glede vstopa v Nato bi morala veljati enaka pravila

Predsedniki so komentirali tudi širitev Nata, pri čemer je Milanović poudaril, da veljajo različna merila za različne države. "Hrvaška je morala čakati sto let. Eni preskakujejo vse procedure. Morala bi veljati enaka pravila za vse," je dejal.

Pahor je nasprotno menil, da je za Švedsko in Finsko treba imeti posluh. "Katera koli država bo izbrala članstvo v Natu zaradi skrbi za svojo varnost, moramo temu nameniti veliko pozornost in odprtost," je dejal.

Za razliko od Slovenije in Hrvaške Avstrija ni članica Nata.

Trije predsedniki za hitrejšo širitev EU-ja na Balkanu