Foto: Reuters
Foto: Reuters

"Zapomniti si moramo in nikoli ne pozabiti ter povedati našim otrokom: Rusija bo bodisi suverena, samozadostna država ali pa je sploh ne bo," je dejal.

Poudaril je, da bo "suverenost" eden od ključnih ciljev njegovega petega mandata v Kremlju, za katerega se bo potegoval na volitvah marca prihodnje leto. "Odločitve bomo sprejemali sami, brez namigov iz tujine," je povedal članom Enotne Rusije, ki so njegove besede pospremili z aplavzom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Rusija ne more – v nasprotju z nekaterimi drugimi državami – predati svoje suverenosti za kakšno klobaso in postati satelit od nekoga," je dejal Putin. Zahod je obtožil poskusa "sejanja notranjih težav" v Rusiji. "A takšne taktike niso delovale," je dejal.

Dolgoletni voditelj, ki zadnji dve leti bije vojno z Ukrajino, je še povedal, da "imamo še veliko za narediti za interese Rusije" in da je država soočena z "zgodovinskimi nalogami".

Putin je dejal, da Rusija nima nikakršnega namena začeti nove vojne. Foto: Reuters
Putin je dejal, da Rusija nima nikakršnega namena začeti nove vojne. Foto: Reuters

Putin grožnje o ruskem napadu na Nato zavrnil kot "nesmisel", a pred "težavami" posvaril Finsko

Ruski predsednik Vladimir Putin je dejal, da so izjave ameriškega predsednika Joeja Bidna, da bi lahko Rusija napadla kakšno članico zveze Nato, če bo zmagala v vojni v Ukrajini, "popoln nesmisel", saj Moskvi ni v interesu boj s to organizacijo.

Biden je na začetku meseca, ko je skušal kongres prepričati, da sprosti novo finančno pomoč za Kijev, posvaril, da bi se lahko Putin v primeru uspeha v Ukrajini odločil napasti kakšno državo, ki je članica severnoatlantskega zavezništva. "Če Putin osvoji Ukrajino, se ne bo ustavil pri tem. Potem bomo dobili nekaj nezaželenega – boj ameriške vojske z rusko," je dejal Biden, a za te trditve ni ponudil nobenih dokazov.

"To je popoln nesmisel in mislim, da se tudi predsednik Biden tega zaveda," je dejal Putin v nedeljskem pogovoru za državno televizijo in dodal, da skuša Biden s tem upravičiti svojo "napačno politiko" do Rusije. "Rusija nima nobenega razloga, nobenega interesa – ne geopolitičnega, ne gospodarskega, političnega ali vojaškega –, da bi se borila s članicami Nata," je zatrdil.

Okrepitev vojaške prisotnosti na meji s Finsko

Putin pa je v omenjenem pogovoru posvaril, da lahko sosednjo Finsko čakajo "težave", potem ko se je aprila pridružila zvezi Nato. Finska ima z Rusijo 1340 km dolgo mejo.

Helsinki so v zadnjih tednih namreč obtožili Moskvo "hibridnega vojskovanja", ker naj bi Rusija prosilce za azil namenoma spuščala na mejne prehode med državama, zaradi česar je Finska za en mesec zaprla svojo celotno vzhodno mejo.

Finska je zaradi navala prosilcev za azil na svoje mejne prehode do 14. januarja zaprla celotno vzhodno mejo z Rusijo. Foto: Reuters
Finska je zaradi navala prosilcev za azil na svoje mejne prehode do 14. januarja zaprla celotno vzhodno mejo z Rusijo. Foto: Reuters

Rusija obtožbe Finske zanika. "Zahod je Finsko potegnil v Nato. Ali smo imeli z njimi kakšne spore? Vsi spori, tudi ozemeljski iz sredine 20. stoletja, so že zdavnaj rešeni," je dejal Putin. "Tam ni bilo nobenih težav, zdaj pa bodo, ker bomo ustanovili vojaško okrožje in tam namestili določeno število vojaških enot," je dejal Putin po poročanju Guardiana.

"Glede na željo Nata, da bi ob ruski meji povečal število enot, bodo potrebni povračilni ukrepi za oblikovanje ustrezne skupine enot na severozahodu Rusije," je že lani dejal ruski obrambni minister Sergej Šojgu.

Finska bo v ponedeljek podpisala obrambni pakt z ameriško vojsko, kar bo Američanom omogočilo prisotnost ob dolgi finski meji z Rusijo.

Ukrajina: Umrlo je ali ranjenih je bilo skoraj 350.000 ruskih vojakov

Generalštab ukrajinskih sil je medtem sporočil najnovejše podatke o ruskih žrtvah. Trdijo, da je od začetka invazije februarja leta 2022 v Ukrajini 346.070 ruskih vojakov umrlo ali je bilo ranjenih. To so višje številke od ameriških obveščevalnih služb, ki so ocenile, da je bilo v Ukrajini ranjenih ali mrtvih 315.000 ruskih vojakov.

Ukrajina tudi trdi, da je Rusija izgubila 5739 tankov, 10.692 oklepnih bojnih vozil, 10.766 vozil in cistern za gorivo, 8137 artilerijskih sistemov, 923 raketnih sistemov z več izstrelki, 609 sistemov zračne obrambe, 324 letal, 324 helikopterjev, 6278 brezpilotnih letalnikov, 22 ladij in čolnov ter eno podmornico.

Vojna v Ukrajini traja že skoraj dve leti. Foto: Reuters
Vojna v Ukrajini traja že skoraj dve leti. Foto: Reuters

Ukrajina in Rusija poročata o novih napadih

Ukrajinska vojska je sporočila, da je ponoči prestregla dve ruski raketi in odbila 20 napadov z brezpilotnimi letalniki. Po navedbah ukrajinskih oblasti je bil v napadih ruskih brezpilotnikov na območju Odese ubit moški. Sestreljeni brezpilotnik je strmoglavil na hišo in eksplodiral, je sporočila ukrajinska vojska.

"Ruske okupacijske sile so napadle z manevrirno raketo Iskander-K, vodeno zračno raketo Kh-59 ter z 20 brezpilotniki tipa šahed," so sporočile ukrajinske letalske sile. Dodale so, da so ukrajinske sile sestrelile brezpilotnike in raketo Kh-59, medtem ko raketa Iskander-K "ni dosegla cilja". Po njihovih navedbah so bile rakete izstreljene s Krima in regije Herson, poroča STA.

Ruska stran je sporočila, da je odbila 33 napadov z brezpilotniki v treh regijah na meji z Ukrajino. Rusko obrambno ministrstvo je v sporočilu navedlo, da so njihovi sistemi protizračne obrambe "uničili in prestregli 33 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov nad ozemlji regij Lipeck, Rostov in Volgograd".

Posamezni napadi z brezpilotniki so skoraj vsakodnevni pojav v obmejnih ruskih regijah, množični napadi pa so manj pogosti, dodaja STA.